Po tragediji na gori končno doma

Alpinist Dejan Miškovič (28) se je vrnil iz Pakistana. Ob plezanju na Mustagh Tower je njegov soplezalec in eden najboljših slovenskih alpinistov Pavle Kozjek omahnil v prepad. Na novinarski konferenci, ki je bila v prostorih Planinskega društva Ljubljana Matica, je natančno pojasnil, kaj se je te dni v gorah dogajalo.

Na konferenci je opozoril, da je bila večina informacij, ki so jih objavljali mediji, netočnih. Pojasnil je, da sta s Kozjekom med 23. in 24. avgustom ponoči vstopila v steno, ki je obrnjena na severovzhod, dolga 1800 metrov, vrh stene pa je visok 7273 metrov. Ko sta s Kozjekom preplezala na greben na 6900 metrih, sta tam tudi bivakirala. 25. avgusta zjutraj pa se je zgodila nesreča. "Ker nisva bila navezana, nisem imel nobene oblike pomoči Pavletu," je pojasnil Miškovič.

Najtežja je bila tako odločitev, kako sestopiti, saj je imel v nahrbtniku le zgornje platno šotora, Pavle Kozjek pa je imel vrv in kuhalnik. Po ugotovitvi, da za Pavleta ne more narediti nič več, se je odločil, da pokliče Gregorja Kresala in ga prosi za pomoč.

V Pakistanu nimajo organizirane reševalne službe

Tovrstno reševanje se v Pakistanu izvaja s pomočjo helikopterja, vendar nimajo neke organizirane reševalne službe, temveč to opravi vojska, ki tudi sicer s helikopterji oskrbuje baze na ledeniku v neposredni bližini, je pojasnil Miškovič. Vojaški piloti, ki so med drugim reševali tudi Tomaža Humarja, so zelo izkušeni, pilot, ki je reševal Miškoviča, je po njegovih besedah, to poletje rešil že 80 ljudi. Sicer piloti letijo do 7000 metrov, reševanje pa opravijo le z dovoljenjem pakistanske vlade. Ker pa je vlada ravno tisti čas padla, pa ni bilo nobenega, da bi to dovoljenje izdal, je komplicirane okoliščine pojasnil Miškovič.

Pravi, da je videl že helikopter, ki je pripeljal fante z odprave K-7, ki jih je vodil Aleš Česen. Takrat naj bi bil na približno 5400 metrih. "Če bi se vse poklapalo, bi me helikopter lahko pobral," je povedal. Pojasnil je, da v Pakistanu ni nekega centra za reševanje in da se zato stvari lahko bolj zakomplicirajo, kot bi bilo to pri nas. Miškoviča so rešili 28. avgusta ob 11.22. Razen rahlih ozeblin pa ni imel nobenih zdravstvenih težav.

Kresal: Novinarski klici so nam otežili delo

Gregor Kresal, tretji član odprave, ki pa se je zaradi zdravstvenih težav predčasno vrnil in je pri reševanju tudi sodeloval, pa je povedal, da so imeli velike težave pri komunikaciji, ker so jih motili novinarski klici in to kljub temu, da so na ministrstvu za zunanje zadeve novinarje pozvali naj ne kličejo. "Očitno je reševanje prišlo do točke, ko je zadeva postala vroča in novinarji so želeli informacije iz prve roke, nam pa je v tisti situaciji to zelo otežilo delo," je pojasnil.

Miškovič je še povedal, da je v zvezi s pogrešanim Pavletom Kozjekom v Pakistanu pridobil nekaj dokumentov, ki bodo Kozjekovi družini omogočili čim hitrejšo normalno delovanje.