Turizem prihodnosti: digitalizacija, virtualna resničnost ...

Lansko leto je hackathon prvič zaživel v Kranjski Gori. Štirje zmagovalci so za nagrado dobili možnost, da skupaj z ABC pospeševalnikom uresničijo svojo turistično idejo. Vodja pospeševalnika Aleš Pustovrh in njegova ekipa so najprej s štirimi, potem s tremi zmagovalci, eden je namreč odstopil, vse leto razvijali in dodelovali njihov posel. "Slovenska turistična organizacija je bila z rezultati razvoja tako zadovoljna, da so prejšnji konec tedna organizirali drugi turistični hackathon v prostorih ABC Huba v Ljubljani," je pojasnil.

Cilj hackathona je ustvariti nekaj uporabnega

Letošnji hachathon je potekal na temo digitalizacije slovenskega turizma in je nosil naslov Kulturna pustolovščina na dlani.

Dogodek je združil 59 mladih programerjev, oblikovalcev, poznavalcev in ljubiteljev kulturne dediščine ter turizma. V ekipah so se po principu odprtega inoviranja pomerili v razvijanju rešitev na tri zastavljene izzive. Prizadevali so si povezovati ponudbe različnih vrst dediščine – tudi digitalne – in vključevati manj znano dediščino v turistično manj obremenjene destinacije tudi izven glavne sezone. Drugi izziv je bil, kako povezati dediščino in gastronomijo Slovenije. Tretja preizkušnja pa je iskala rešitve v večjem povezovanju dediščine v Sloveniji, ki je na mednarodnih seznamih (UNESCO in Znak evropske dediščine), z lokalno ponudbo.

Izbrali so tri najboljše projekte

Rešitve je izdelalo in oddalo devet ekip. Strokovno komisijo so, glede na podane kriterije, najbolj prepričale rešitve naslednjih ekip: ekipe Čarolet – čarobna doživetja za vso družino (Matic Moličnik, Pia Poljanšek, Mark Prelec, Primož Sagmeister in Jurij Tekavec), ekipe Proteus Explore Slovenia (Tina Avbelj, Matevž Lenič, Pavlin Polićar in Žiga Vučko) in ekipe Team Raketa (Andraž Erker, Matevž Gros, Domen Jelič, Urška Krivograd in Igor Pičuljan).

Že drugo leto zapored se je izkazalo, da je bilo med prijavljenimi ogromno odličnih idej. Izbrane rešitve ponujajo prototipe aplikacij, ki imajo jasno določene ciljne skupine, se najbolj približujejo konceptu Turizem 4.0 in ponujajo celovito in prijazno uporabniško izkušnjo, poleg tega pa vključujejo lokalne akterje v predstavitve slovenske kulturne dediščine.

Kaj pomeni Turizem 4.0?

Z roko v roki z industrijo 4.0 poskuša po poti napredka podobno stopati tudi slovenski turizem. Turizem 4.0 pomeni uvedbo digitalnih oziroma informacijsko – komunikacijskih tehnologij v turizem. Čeprav se sliši nenavadno, ker si turizem predstavljamo kot potovanja in prvobitno izkušnjo, pa je tako, da turisti iščemo vedno več, drugačne, posebne zgodbe. "Nove informacijske tehnologije omogočajo, da nekaj več tudi dobimo," je zatrdil Aleš Pustovrh. Opisal je uspešen primer z lanskega hackatona. Eden izmed zmagovalcev je naredil posebno platformo, ki omogoča, da se turisti povežejo z nenavadnimi, eksotičnimi dogodivščinami, ki jih ponuja Slovenija.

Da slovenski turizem cveti, razkrivajo podatki o turističnem obisku in deležu BDP, ki ga ustvari ta panoga. Napredek smo dosegli, Slovenija si je izborila pomemben položaj na turističnem zemljevidu, usmerjamo se v butični in pa zeleni turizem. A to ni dovolj.

Kot mnogo držav je tudi Slovenija pred izzivom, kako novosti digitalizacije vpeljati v prakso in povezati s področjem kulturne dediščine in turizma. V tem kontekstu sta predvsem pomembna dva razmisleka: prvi se dotika dejstva, da imajo države ogromne količine odprtih podatkov, ki pa jih malokdo izkoristi in drugi, da praviloma vse turistične destinacije občutijo slabe strani izven sezonskega obdobja, še posebej neklasične destinacije. Digitalni razvoj turizmu prinaša rešitve in ga že dopolnjuje tudi v Sloveniji. Primer je ideja Delavskega doma Trbovlje – virtualni poligon 'Luknja v prihodnost', ki je bil nagrajen za enega izmed treh najbolj inovativnih turističnih produktov v Sloveniji. Predstavitev si lahko ogledate v delavskem domu v okviru Virtualnega muzeja rudarstva 4. dritl. Z oktobrom je že na ogled vsem, ki vas zanima novomedijski prehod iz globin trboveljske jame v neskončnost vesolja.

Kaj pa virtualni turizem?

Slovenci radi tržimo predvsem našo naravo in se svetu predstavljamo kot raznolika, kulinarična, zelena država, kar na prvi pogled ni združljivo z virtualnostjo. A virtualni svet je lahko še en pogled na turizem ali celo pomeni rešitev za preobremenjene destinacije, ki na dan lahko sprejmejo le določeno število obiskovalcev.

Primer je lahko Postojnska jama, ki bo morda nekoč presegla omejitve obiska in bo to vrzel lahko zapolnila z virtualno ponudbo. Pa smo Slovenci odprti do drugačnih, novih, virtualnih oblik turizma? Pustovrh je prepričan, da ja: "Ena od ekip, ki je lani na hackatonu zmagala in ki je z nami v ABC pospeševalniku celo leto delala, je razvila virtualno zgodbo o Veroniki Deseniški. Niti dovolj Slovencev ne ve, da imamo mi pravo kopijo Romea in Julije v obliki Veronike Deseniške."

I

V ABC pospeševalniku nas je obiskala ena od lanskih zmagovalk hackatona

Čeprav turistični produkt Mateje Hrvatin Kozlovič iz Kopra, ki so ji ga pomagali razviti študenti štirih fakultet Univerze na Primorskem, ni bil tipično digitalno zasnovan, pa je zaradi izvirnosti požel nagrado. Sprva si je zamislila, da bi ladijskim turistom, ki se ustavijo v Kopru, ponudila zgodbo nabiranja in uživanja tartufov pri domačinih, a je ugotovila, da je to težko izvedljivo.

Načrt se je spremenil in nastal je Istrski zajtrk, ki že žanje uspehe na koprskem območju. Zanj pa se že zanimajo tudi druge primorske občine. Gre za košarko domačih istrskih dobrot domačih proizvajalcev, ki jih dostavi turistom, ki so nastanjeni v kapacitetah. To so predvsem sobodajalci, ki oddajajo svoja stanovanja, sobe, apartmaje prek digitalnih platform kot sta airbnb ali Booking.com, a ne ponujajo hrane. Bodisi zato, ker nimajo ustrezne infrastrukture, bodisi zato, ker se ne želijo ukvarjati s tem ali preprosto nimajo časa. To pa še ni vse. V paket domačih dobrot so vključena še doživetja pri domačinih.

Da taki projekti zaživijo, traja nekaj mesecev do enega leta. Pustovrh je ponosen in vesel, da so danes vse ekipe z lanskega hackathona, s katerimi so nadaljevali z delom na ABC pospeševalniku, bolj razvite. Dve od treh pa že žanjejo prihodke od prodaje. "To je realno – od ideje do produkta, za katerega je nekdo pripravljen plačati, je potreben čas tja do enega leta. Slovenci imamo ideje, a imeti ideje ni najtežji del. Idej je res veliko. Če pogledamo po Sloveniji, kaj vse turisti lahko delajo in vidijo. Vsakič znova, ko pogledam, odkrijem nekaj novega. Ključna stvar je, kako od ideje pripeljemo do produkta in potem do posla. Ta del je mnogo težji," je prepričan Pustovrh.

Kateri od treh letošnjih projektov je absolutni zmagovalec hackathona, bo znano v torek, 9. oktobra, ko bodo potekali Dnevi slovenskega turizma v Portorožu. Najbolje zasnovano rešitev bo izbralo občinstvo.

Prav vse predstavljene rešitve so bile kvalitetne in uporabne in bodo pomembno pripomogle k oblikovanju novih kulturno-turističnih produktov na ravni lokalnih skupnosti in države, so zadovoljni organizatorji. Pokazale so tudi uporabnost obstoječih odprtih podatkov in identificirale področja, kjer bi odprte podatke lahko še izboljšali.