Tudi tretja številka Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti, ki deluje pod okriljem Mirovnega inštituta, predstavlja in analizira različne pojavne oblike nestrpnosti v Sloveniji. Tako se avtorji v svojih prispevkih med drugim ukvarjajo z islamofobijo, homoseksualnostjo, parlamentarnimi razpravami o izbrisanih ter odnosom politike in medijev do Romov. Tokrat so se dotaknili tudi izključevalne in nestrpne govorice. Po ugotovitvah avtorjev se slovenskim političnim strankam takšna govorica izplača, pa če gre za izbrisane, muslimane ali istospolno usmerjene.
Slovenci naj bi bili "islamofobični"
Kot so ugotovili že pri prvih dveh številkah poročila, nestrpnost v Sloveniji nedvomno obstaja. Prva številka je povzročila tudi največ odzivov, tudi negativnih. "Ambicija skupine ni, da bi v Sloveniji čez noč odpravili nestrpnost, važno pa je, da se o teh pojavih govori in se nanje opozarja ter da se stvari dokumentirajo za prihodnost," je pojasnil eden od avtorjev.
V prispevku o islamofobiji na Slovenskem ugotavljajo, da ne gre za posledico napadov 11. septembra 2001 v ZDA, ampak za neuspešno asimilacijo muslimanov v naši državi. Avtorji predstavljajo tudi zgodovino zapletov okrog gradnje džamije od konca 60. let, ko je bil v Ljubljani podan prvi zahtevek za gradnjo. Med drugim še ugotavljajo, da islamofobijo sprožajo predvsem politične stranke, kar se drugod po Evropi ne dogaja, saj se tam te stvari pojavljajo bolj na ulici.
Politiki vzpodbujajo nestrpnost
V svojih raziskavah so analizirali odnos Rimskokatoliške cerkve do homoseksualnosti, ki v glavnem izhaja iz svetega pisma, slednje pa "to spolno prakso obsoja". Med drugim ugotavljajo, da RKC postaja pomemben akter v družbi in tudi sooblikuje politični prostor, ne priznava pa, da se lahko ista ljubezen kot med moškim in žensko zgodi tudi med osebama istega spola. "Cerkveni dostojanstveniki pogosto želijo, da bi bila ustava samo opomba pod črto svetega pisma. Mislim, da je nedopustno, da se cerkev vmešava v politiko," pravi Roman Kuhar, eden od avtorjev poročila.
Kot nestrpnost lahko razumemo tudi neukrepanje vlade pri vprašanju romskih skupnosti oziroma odlaganju sprejema zakona.
Brankica Petković z Mirovnega inštituta razlaga:"Z odlaganjem ureditve, sistemske ureditve položaja te skupnosti, se daje prostor ekstremnim strankam, da na tem področju manipulirajo, imajo besedo, dajejo ton razpravi, namesto, da bi vlada prišla na dan z rešitvijo, ki bi bila na ravni evropskih standardov."
V tekstih se ukvarjajo tudi s parlamentarnimi razpravami o izbrisanih. Naslov prispevka je namreč Izbrisani, prvi polčas: Odločna zmaga desnice. Razprave o izbrisanih v državnem zboru so po njihovem mnenju spodbudile tudi nestrpnost med ljudmi, ob čemer avtorji dodajajo, da je najslabši politični sistem tisti, kjer nihče ni kriv in se odgovornost prenaša na državni aparat.
