Mirovna misija na Kosovu

Pripadniki desetega motoriziranega bataljona Slovenske vojske bodo v petek zaključili dvanajstdnevno terensko urjenje, na katerem je poveljstvo prve brigade SV preverilo pripravljenost čet bataljona. Vseh pet čet je dobilo pozitivno oceno za usposobljenost in pripravljenost, so sporočili z ministrstva za obrambo. Preverjanje pripravljenosti čet je ena od zadnjih faz usposabljanja pripadnikov bataljona, ki bo predvidoma februarja 2007 odšel na šestmesečno operacijo na Kosovo.

Vojake pred odhodom na operacijo kriznega odzivanja Joint Enterprise čaka še preverjanje pripravljenosti celotnega bataljona, ki bo potekalo v drugi polovici oktobra na madžarskem vadbišču Varpalota. Sicer pa bodo pripadniki bataljona do odhoda nadaljevali z usposabljanjem ter s pripravami na konkretne naloge, ki jih bodo opravljali znotraj svojega območja odgovornosti v okviru sil zveze NATO na Kosovu (KFOR), so pojasnili na MORS.

Namen desetega bataljona je poleg obrambe Slovenije predvsem usposabljanje vojakov za delo v operacijah v podporo miru in humanitarnih operacijah. Pripadniki bataljona imajo veliko mednarodnih izkušenj, ki so jih pridobili na mednarodnih vojaških vajah ter v mednarodnih operacijah v podporo miru.

Med drugim so sodelovali oziroma sodelujejo v prvi mednarodni operaciji SV Alba v Albaniji, v silah ZN na Cipru (UNFICYP), v mirovni operaciji Joint Forge pod okriljem mednarodnih stabilizacijskih sil v BiH (SFOR) in v operaciji Altea mirovnih sil EUFOR v BiH. Na Kosovu so slovenski vojaki prisotni že približno šest let, vendar pa bo sodelovanje celotnega bataljona SV znotraj sil KFOR za Slovenijo poseben izziv in povsem nova izkušnja.

Anderlič opozoril na nujnost vzpostavitve varuha vojakov

Predsednik odbora DZ za obrambo Anton Anderlič (LDS) je znova predstavil pobudo za vzpostavitev varuha vojakovih pravic, ki jo je sicer že konec maja poslal ministru za obrambo Karlu Erjavcu. Anderlič meni, da je vzpostavitev varuha potrebna tudi zaradi vrste pritožb pripadnikov Slovenske vojske, na katere ni bilo ustreznega odziva pristojnih, v tem kontekstu pa je omenil tudi zadnji primer domnevnega spolnega nadlegovanja dveh vojakinj.

Varuh bi tako moral imeti lastno preiskovalno pristojnost in pravico začeti preiskavo o vprašanjih, ki zadevajo posameznike oziroma so sistemske narave. Imeti bi moral dostop do podatkov, potrebnih za vodenje preiskave, možnost delovanja v strogi zaupnosti, možnost objavljanja poročil v vednost državnemu zboru in širši javnosti ter pravico do oblikovanja priporočil za civilno in vojaško vodstvo.

Anderlič meni, da je institucija varuha vojakovih pravic zelo dobro opredeljena v Nemčiji. Tam ustavno opredeljeni pooblaščenec za oborožene sile skrbi za zaščito temeljnih pravic pripadnikov oboroženih sil in zveznemu parlamentu pomaga pri izvajanju nadzora nad vojsko. V letu 2004 je nemški varuh prejel 6154 pritožb (pripadnikov vojske je sicer več kot 250.000).