Miro Majcen po letalski nesreči: 20. junija sem se še enkrat rodil

"Zadnje, česar se spomnim, je, da smo se vračali iz Poljske. Leteli smo v lepi formaciji in si mahali skozi okna." To je zadnja stvar pred letalsko nesrečo, ki se je spomni priznani slovenski in svetovni fotograf Miro Majcen. 30 sekund po zadnjem posnetku pa je sledilo strmoglavljenje.

Mira je med razpadanjem letala odneslo 50 metrov stran od ostankov. "V bolnišnici imam ogromno časa za razmišljanje. Res sem imel veliko srečo," pravi in ob tem dodaja, da ni od letala ostalo praktično nič. "Tako se vedno bolj zavedam, da je 20. junij moj drugi rojstni dan," dodaja Miro.

Dober mesec je na intenzivnem oddelku praške univerzitetne bolnišnice, kjer so mu v tem času reševali življenje, preživel v umetni komi. Opečenega ima namreč 40 odstotkov telesa. "S hrbta so mi vzeli en del kože in zakrpali nek drug del, nato pa pustili, da se stvari celijo. Imel pa sem še notranje poškodbe," razlaga.

"Pri teh operacijah je treba imeti nek kompromis, torej da na eni strani odstranimo vso mrtvino, po drugi strani pa pri taki operaciji z odvzemanjem kože odpiramo nove rane, nova področja in površine, na katerih mora organizem izvesti celjenje," ob tem razlaga predstojnik kirurškega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline UKC Ljubljana Klemen Rogelj.

Miro je imel po nesreči tudi številne zlome: obeh kolen, nog, prsnice, medenice, vretenca, obeh rok in mezinca. To je le tisto, česar se spomni, medtem ko se pogovarjamo. "Bil sem priklopljen na dihalni aparat. V tem času so se zacelile vse najbolj kritične poškodbe, ni bilo nekih težav. Ko sem se zbudil, nisem imel praktično nobenega šiva več."

 Zdravnik razlaga, da gre tu pravzaprav za stabilizacijo: "Pogosto potrebujejo pomoč pri dihanju in vzdrževanju osnovnih življenjskih funkcij. Samo na ta način je mogoče omogočiti primerno skrb za pacienta in mirovanje, da se lahko presadki primerno vrastejo."

Pred enim tednom so Mira iz Češke prepeljali v UKC Ljubljana, kjer nadaljuje svoje zdravljenje. Tja so ga prepeljali z letalom. "Na letu iz Prage sem užival," pravi fotograf in razloži, da je šlo za zasebno letalo s posteljo, zdravnico, medicinskim tehnikom in EKG-napravami ter da mu je zdravstvena ekipa neprestano merila vitalne znake. "Obrnili so me tako, da sem gledal v letalsko kabino. Ni me bilo strah, bilo je prav prijetno," se spominja in dodaja, da komaj čaka, da bo lahko spet letel.

Naslednji teden ga čaka še operacija leve roke, nato pa precej dolgotrajna rehabilitacija po vseh poškodbah, opeklinah in izgubljenih desetih kilogramih. A Miro je na to pripravljen. Zahvaljuje pa se čisto vsem, ki so mu ob tem stali ob strani. "Dobil sem na stotine sporočil in dobrih želja, resnično sem hvaležen. Hvala vam!"