Ministrstvu za zdravje po predlogu rebalansa okoli 23 milijonov evrov manj

Po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana so predlog rebalansa proračuna dolgo usklajevali z ministrstvom za finance. "Mislim, da se je našla neka prava pot v letu 2023, ki je usmerjena predvsem v tisto, kar je najbolj nujno. Ohranjamo visoko stopnjo vlaganja v akutne situacije, ki so v zdravstvu," je dejal.

Zaradi prenosa področja dolgotrajne oskrbe in kadrov na ministrstvo za solidarno prihodnost se sredstva ministrstva za zdravje po predlogu rebalansa proračuna manjšajo za 18,3 milijona evrov, je uvodoma na seji pojasnila vodja finančne službe na ministrstvu za zdravje Anita Zakšek. Za pet milijonov evrov je nižji na proračunskih postavkah EU, saj so lani na projektih energetske sanacije zaznali višjo realizacijo od sprejetega izvedbenega načrta, opazili so tudi zamik nekaterih časovnic na investicijskih projektih.

Predlog rebalansa proračuna predvideva tudi prerazporeditve sredstev med programi. Tako je znižana postavka podprograma za investicije, in sicer skupno za 54 milijonov evrov, ki so prerazporejena na področje razvoja zdravstva v višini 30 milijonov evrov, osem milijonov bi po rebalansu šlo za področje izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev. Dodatnih pet milijonov bi namenili za preventivne aktivnosti na področju duševnega zdravja, tri milijone za zdravstveno varstvo nezavarovanih in socialno ogroženih skupin prebivalstva ter dva milijona evrov za podporne dejavnosti in nadzor v zdravstvu, je naštela Zakškova.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je pozdravila, da predlog rebalansa več sredstev namenja področju duševnega zdravja, sicer pa so opozicijski poslanci predlogu proračuna namenili precej kritik. Tako Jerajeva kot poslanka NSi Vida Čadonič Špelič in poslanec SDS Zvonko Černač so bili med drugim kritični do nižanja sredstev za investicije.

Černač in poslanec SDS Dejan Kaloh sta ob tem izpostavila izgubo evropskih sredstev zaradi podaljšanja časovnice izvedbe projekta oz. podražitve projekta, na primer celovite prenove Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in izgradnje negovalne bolnišnice v Mariboru.

Po oceni Černača predlog rebalansa proračuna s proračunskimi sredstvi ne ravna preudarno. Kot je dejal, bi se vsak cent davkoplačevalcev moral vrniti z boljšo zdravstveno oskrbo.

Poslanka SDS Jelka Godec se je v razpravi dotaknila predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter finančnih posledic, ki bi jih prinesla ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Ali so finančna sredstva v rebalansu zagotovljena? Kje se bo našel denar, ko zakon začne veljati? Če rezerva ni predvidena, se igrate z javnostjo, državljani, denarjem davkoplačevalcev," je dejala.

Poslanec Levice Miha Kordiš je ob tem poudaril, da gre za tehnični rebalans proračuna po reorganizaciji vlade. Spomnil je, da so bila v proračunu rezervirana sredstva za "potencialno eskalacijo" epidemičnih razmer ter za spoprijemanje z draginjo in inflacijo, do česar pa ni prišlo.