Kot smo poročali, po ugotovitvah računskega sodišča kar 15 % vseh prebivalcev Slovenije živi v tveganju revščine. Stopnja tveganja revščine vseh ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva ne pada, izrazito pa se zvišuje stopnja tveganja revščine starejših samskih žensk, starejših od 65 let. Stanje se ne izboljšuje niti pri enostarševskih družinah, socialni transferji pa so bili učinkoviti pri zmanjševanju tveganja revščine otrok. To ugotavlja računsko sodišče v poročilu o uspešnosti zmanjševanja revščine v Sloveniji v obdobju med letoma 2017 in 2020.
Na poročilo so se odzvali v Levici in s poslansko pobudo ministrstvu predlagali, naj v 90 dneh na novo izračuna minimalne življenjske stroške, ki določajo višino socialnih transferjev in minimalne plače.
V Levici poudarjajo, da ministrstvo uporablja znesek minimalnih življenjskih stroškov, ki temelji na podatkih iz leta 2015 in 2016, ter opozarjajo na podražitev hrane in prehranskih izdelkov. "Takšne podražitve, kot smo jim priča, se v Sloveniji niso zgodile že več kot 20 let, saj cene rastejo že 16. zaporedni mesec, pričakovati je, da se bodo cene hrane do konca leta zvišale še za okoli 4,5 odstotka. Ekonomisti pa svarijo, da se rast cen še zdaleč ni ustavila," je danes v izjavi za medije povedala poslanka Levice Nataša Sukič.
"Rast cen hrane – tudi glede na ostale posledice epidemije covida-19 – je osnovni dejavnik revščine v družbi in ogroža osnovne potrebe prebivalstva, zlasti dohodkovno šibkejših in socialno ogroženih. V začetku tedna so se razširile tudi novice, da se bodo občutno zvišale cene ogrevanja in da se bo trend rasti cen nadaljeval," so še opozorili v Levici.
Ministrstvo: Cilj sta skrb za socialno ogrožene in spodbujanje ljudi k vključitvi na trg dela
Cilj ministrstva za delo ostajata skrb za socialno ogrožene ter spodbujanje ljudi k aktivaciji in vključitvi na trg dela, so zapisali v odzivu na revizijsko poročilo računskega sodišča. Dodali so, da so prioritete ministrstva pregleden socialni sistem, programi socialnega varstva za ciljne skupine in usklajevanje v okviru Sveta socialnega varstva.
Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da sta bila vlada in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri svojem delovanju za zmanjševanje revščine med letoma 2017 in 2020 delno uspešna, je razvidno iz revizijskega poročila.
Na ministrstvu so zapisali, da nekaterim ugotovitvam računskega sodišče že sledijo, pripravljajo pa tudi Resolucijo nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje med letoma 2021 in 2030.

Ministrstvo v središče svojega delovanja postavlja ljudi in njihovo dostojanstvo, saj želijo "zagotoviti pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo". Zapisali so, da bodo v bližnji prihodnosti vladi predlagali spremembe za reševanje problema zapletenih in nepreglednih postopkov za pridobitev socialnih transferjev. S spremembami zakonodaje želijo ločiti družinsko in socialno politiko, ki bi "morala pomagati tistim z nižjimi dohodki oz. tistim, ki se niso sposobni sami preživljati".
V odzivu na poročilo so poudarili, da je vlada v času epidemije covida-19 konkretno odgovorila na številne potrebe oseb v stiski, zagotovila solidarnostne dodatke ter ohranila številna delovna mesta in s tem socialno varnost vseh vključenih v ukrepe. "Ključna ukrepa sta bila čakanje na delo in skrajšanje delovnega časa, ki sta se izkazala za uspešna in ključna za dosego tega cilja. Protikrizni ukrepi, ki smo jih zagotovili, so bili namenjeni ohranitvi čim več delovnih mest in s tem preprečevanju poti v revščino," so navedli na ministrstvu.
Dodali so, da trg dela predvsem zaradi vseh sprejetih ukrepov ni bil prizadet v tolikšni meri, kot bi bil, če država ne bi posredovala. "Doslej smo ohranili skoraj 300.000 delovnih mest. Z enkratnim solidarnostnim dodatkom smo zajeli različne skupine prebivalstva, med njimi več kot 300.000 upokojencev. Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov so prejele tudi druge ranljive skupine oseb, in sicer vsi upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka," so še zapisali v odzivu.
KOMENTARJI (89)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.