Revizija poslov UKC Ljubljana: 'Odprli smo pandorino skrinjico'

V javnosti odmevajo podrobnosti forenzičnega revizijskega poročila o nabavi opreme v ljubljanskem kliničnem centru. Glavne ugotovitve pa: obstajajo znana farmacevtska podjetja in tudi zaposleni v UKC-ju, ki so posle v ljubljanskem kliničnem centru dobivali brez razpisov, tako da so drobili naročila, da ta niso presegala 40 tisoč evrov, za kar je potreben javni razpis.

"Ključno je, da vsi vemo, kaj delamo in da se ne ukvarjamo s preteklostjo in ne iščemo krivca za zdajšnje stanje, ampak da se naredi akcijski načrt, kako se bodo te nepravilnosti odpravile," je poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Poročilo je označil kot veliko delo za preprečevanje korupcijskih tveganj, kar bo pomenilo več denarja za zdravljenje pacientov. 

Aleš Šabeder, direktor Urada Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, je na novinarski konferenci uvodoma pojasnil, da revizijsko poročilo nosi oznako zaupno, zato konkretnih primerov imen in podjetij ne more navajati. Predstavil je nekaj najpomembnejših ugotovitev, ki kažejo na več kritičnih neskladij in lahko imajo pomembne posledice na poslovanje ter tudi na ugled UKC.

Med njimi so, kot je dejal Šabeder, oddaja naročil brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja oziroma t. i. drobljenje naročil in nejasne metode izračuna vrednosti naročil. Revizorji so tudi ugotovili, da del javnih naročil nima končnega poročila, da je bilo nekaj naročil oddanih po objavljenem zakonskem roku, da manjkajo izjave o lastniških strukturah dobaviteljev in da se pojavljajo nedoslednosti pri objavi elektronskih kopij sklenjenih pogodb.

Do odklonov prihaja do pri ponudbah za evidenčna naročila, manjkajo zapisniki o odpiranju ponudb, pa tudi naročilnice. Revizorji so zaznali tudi določeno neskladje pri prednostni obravnavi dobaviteljev pri plačilih, manjkajo tudi pravilniki o prejemanju daril.

Prav tako so ugotovili nespoštovanje določb zakona o javnem naročanju za zagotavljanje konkurenčnosti med dobavitelji. "Seveda so lahko razlogi različni, lahko je samo en dobavitelj v določenem segmentu blagovnih skupin, vendar se ta vzorec ponavlja skozi naročila. Delež naročil s samo eno ponudbo je več kot 20-odstoten," je izpostavil Šabeder.

Poglobljeno analizo in nadaljnjo forenzično analizo bo po njegovih besedah treba opraviti ob ugotovitvi, da se v dobaviteljskih podjetjih pojavljajo zaposleni iz UKC Ljubljana, teh podjetij je nekaj 10.

Zavrnil je navedbe, da je revizija zajela obdobje po letu 2019, ker je bil do takrat sam generalni direktor UKC.

Urgentne in manj urgentne nabave?

Podjetje Salus, ki je, kot smo prvi poročali na naši televiziji, lani drobilo naročilo za več kot 300 tisočakov, UKC pa je s tem kršil zakonodajo, je sicer za našo največjo bolnišnico dobavilo nujno potrebno zdravilo, ozadje nabave danes razlaga generalni direktor. "To je šlo za urgentno nabavo zdravil za cistično fibrozo, to je progresivna bolezen pljuč pri otrocih," dobavo upravičuje direktor UKC Ljubljana Marko Jug.

Brez razpisa pa je UKC, kot smo tudi razkrili ugotovitve revizorjev, za 82 tisočakov nabavil bistveno manj urgentnih razkuževalnih robčkov. Za UKC jih je dobavil Sanolabor. 

Poročali smo tudi, da z UKC milijonske posle sklepajo tudi nekateri zaposleni. Revizorji so doslej odkrili več deset takih primerov, ali je to sporno, kdaj je oziroma ni, smo vprašali direktorja. Na konkreten primer zdravniške družine Pfeifer, ki obvladuje podjetje Biokrop, zaenkrat brez odgovora. Le da zaenkrat lahko govorimo o tveganjih, dodaja.

Poročilo bodo predali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu

Direktor je poudaril, da to poročilo pomeni velik mejnik za UKC Ljubljana, morda celo za celo slovensko družbo, saj gre za prvo poročilo v javnem zavodu: "Sedaj imamo veliko podatkov, izpostavljenih tveganj in priporočil." Ugotovili smo, kaj se je dogajalo in vsak primer raziskujemo v globino, je zatrdil. Raziskovali bomo tudi, kako spremeniti poslovanje, da bo v prihodnosti takšnih tveganj manj, je še izpostavil. Poročilo so že predali Komisiji za preprečevanje korupcije, danes pa ga predajajo tudi NPU, je povedal. "Vsi moramo nadzorovati drug drugega," je poudaril. "Na nas v UKC je, da damo jasna izhodišča, jasne pravilnike, jasne poti, kako bomo poslovali naprej, zato intenzivno delamo na zelo detajlnem akcijskem načrtu, ki bo predstavljen aprila," je dejal.

Ob tem bodo, kot je izpostavil, gradili na treh stebrih, "ki jih je treba okrepiti v vsakem poslovanju", in sicer na preprečevanju, odkrivanju in ukrepanju. Tako bodo med drugim modernizirali zastarele pravilnike o etičnem kodeksu in poslovanju, ponovno bodo vzpostavili notranjo revizijo, ki je bila ukinjena leta 2020, na osnovni zakona o žvižgačih pa so v kabinetu generalnega direktorja že določili zaupnika za prijave sumov nepravilnosti, je naštel Jug. Nova služba korporativne varnosti bo nadzorovala tudi integriteto bolnišnice. "Vsi moramo nadzorovati eden drugega, samo tako bomo verjetno vsi delovali pošteno," je še dejal.

Glede morebitnega konflikta interesov ob ugotovitvah, da se v strukturah dobaviteljev pojavljajo zaposleni, je Jug povedal, da bolj eklatantne primere že zdaj raziskujejo naprej in da bodo z vsakim morebitno ugotovljenim okoriščanjem na račun teh povezav tudi obvestili javnost.

"Zaenkrat lahko govorimo samo o tveganjih," je poudaril. Sicer pa pripravljajo pravilnik, ki bi zavezoval zaposlene, da bodo sami razkrili potencialen konflikt interesov. Tega interna pravila UKC do zdaj namreč niso zahtevala.

Kako Jug komentira primere spornih praks, ki smo jih razkrili?  

Razkrili smo primer farmacevtskega giganta Salus, ki je z državo od leta 2013 sklenil za več kot dve milijardi zdravstvenih poslov. Največ, skoraj 300 milijonov evrov, prav z UKC-jem, tudi številna evidenčna naročila, o katerih so revizorji ugotovili naslednje: "Velja opozoriti na manj kot enomesečno časovno obdobje od 17. avgusta do 14. septembra 2020, v katerem je bilo opravljenih 14 naročil v skupni vrednosti 301.278 evrov. Izstopa podatek, da so bila vsa naročila v zelo kratkem času narejena v popolnoma istem znesku, to je 21.520 evrov. V določenih primerih so bila narejena celo večkrat na dan. Samo seštevek vrednosti naročil, oddanih 2. septembra 2020, presega vrednost, ki jo določa zakon."

Kot je danes glede tega poudaril Jug, je v tem primeru šlo za urgentno nabavo zdravil za cistično fibrozo, bolezen pljuč pri otrocih, in je bila Slovenija ena prvih, ki je zdravilo začela uporabljati: "Javni razpis je bil izveden dva meseca po registraciji zdravila. Zdravilo proizvaja samo eno podjetje, cena je regulirana in prostora, da bi prišlo do velike napake, ni, bilo je urgentno zaradi zdravja."

Drugi konkreten primer, ki smo ga razkrili, pa je, da je farmacevtska družba Sanolabor kliničnemu centru v 10 mesecih prodala za več kot 80.000 evrov robčkov za razkuževanje brez javnega razpisa, kar je, kot ugotavljajo revizorji, hujša kršitev zakonodaje. Glede tega je Jug komentiral le, da je bil v vmesnem času izveden javni razpis in da se to ne izvaja več na takšen način. 

Bešič Loredan je nekaj podrobnosti iz revizije, ki sicer velja za poslovno skrivnost, predstavil že v ponedeljek. Povedal je, da so se revizorji v njej osredotočili na postopke izbora dobaviteljev, njihovo ustreznost, ustreznost obstoječega modela plačevanja in predvsem opredelitev tveganj v sodelovanju z dobavitelji. Med ugotovitvami revizije je izpostavil dve kritični točki. "Eno je oddaja naročil brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja ali kratko zapisano drobljenje naročil," je dejal.

Med ugotovitvami v okviru te točke je naštel tudi potrjevanje končnih poročil za posamezna javna naročila, pa oddajanje javnih naročil po preteku zakonskega roka. Revizorji so po njegovih besedah ugotovili dosledno neskladnost z usmeritvami zavoda in ponavljajoča se vprašanja, denimo glede manjkajočih zapisov o odpiranju ponudb. Izpostavil je tudi manjkajoče naročilnice in prednostne obravnave dobaviteljev pri plačilih.

Izpostavil je še, da poročilo ugotavlja razkorak med tveganji in kontrolo pri ključnih aktivnostih. "V dobaviteljskih strukturah upravljanja in nadzora se kaže možnost, da so prisotni zaposleni UKC Ljubljana in predvsem je videti izjemno pomanjkljivost analitičnih podatkov," je pojasnil.

160 strani dolga revizija je poslovna skrivnost. Na vpogled jo je prejel tudi minister, na ministrstvu pa jo zdaj po njegovih besedah preučujejo ustrezne službe. En del poročila bo verjetno ostal zaupen in ga bodo morali verjetno preučiti ustrezni organi, je poudaril.

Nekdanji direktor UKC Poklukar pričakuje, da bo ministrstvo razširilo revizijo poslovanja

Nekdanji direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar se je odzval na današnjo predstavitev ključnih ugotovitev revizije poslovanje v UKC. Od ministrstva za zdravje pričakuje, da bo revizijo poslovanja razširilo in jo zahtevalo od vseh, ki plačilo za opravljene storitve dobijo iz javnih sredstev.

Kot je Poklukar zapisal v izjavi, konkretnih nepravilnosti niso predstavili, zato težko ocenjuje, o katerih podatkih je minister govoril. "Veseli me, da je dokumentacija predana Komisiji za preprečevanje korupcije in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, da se opravi temeljita preiskava in ugotovi ali ovrže nepravilnosti," je dodal.

"Od ministrstva pričakujem, da bo revizijo poslovanja razširil in jo zahteval od vseh, ki opravljene storitve dobijo plačane iz javnih sredstev, torej Zavoda za za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Enak nadzor nad izvajanjem javnih naročil naj se izvede pri vseh izvajalcih v javni mreži, se pravi tudi pri koncesionarjih," predlaga Poklukar, sicer tudi nekdanji minister za zdravje.

Odzval se je na navedbe, da so v času, ko je UKC vodil Poklukar, ukinili notranjo revizijo. Kot je pojasnil, takrat ni bili ukinjena notranja revizija, temveč samo notranja revizijska služba. Zakonodaja in predpisi namreč omogočajo, da storitve notranje revizije izvaja notranja služba ali zunanji izvajalec.

"Analiza delovanja notranje revizijske službe v UKC do leta 2020 je pokazala, da služba ni bila učinkovita, ob relativno visokih stroški delovanja službe za notranjo revizijo je ta imela napačen fokus (za izvajanje notranjih revizij je v 2019 porabila samo 26 odstotkov delovnega časa). Med drugim pa se notranje revizije, ki so bile v letnih načrtih, več let niso zaključile. Zato je bila na svetu zavoda sprejeta odločitev, da se v letu 2021 namesto z notranjo revizijsko službo notranje revizije v UKC Ljubljana opravljajo z zunanjimi izvajalci," je zapisal.