V interpelaciji, ki jo je pred mesecem dni v državni zbor vložilo 43 poslancev poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev, vlagatelji ministrici za šolstvo Simoni Kustec med drugim očitajo podcenjujoč in izključujoč odnos do strokovne javnosti, šolskih sindikatov, civilne družbe in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter neodgovorno zanemarjenje priprav na letošnje šolsko leto. Posledica slednjega naj bi bila zmeda.
V odgovoru na interpelacijo ministrstvo navaja številne aktivnosti, ki jih je izvedlo pod vodstvom Kustečeve, da bi novo šolsko leto steklo čim bolj tekoče in varno. Med drugim tudi, da je bilo enako kot za šolsko leto 2020/2021 pred začetkom pouka pripravljenih več modelov, po katerih bi stekel pouk glede na trenutni epidemiološki položaj. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi so že 17. avgusta prejeli vse potrebne informacije in usmeritve ter bili obveščeni, da je izhodišče za načrtovanje in začetek šolskega leta model B, je navedeno v odgovoru. Z namenom pravočasnega in ustreznega začetka šolskega leta je bilo na vzgojno-izobraževalne organizacije samo od junija 2021 do konca avgusta 2021 poslanih 26 okrožnic ter organiziranih 14 sestankov z različnimi deležniki, je zapisano.
Ministrstvo zavrača navedbe, da je imela Slovenija v šolskem letu 2020/21 med državami EU najdlje zaprte šole. Kot navajajo v odgovoru, je imelo vsaj devet držav članic EU šole zaprte dlje.
Glede očitkov o podcenjujočem in izključujočem odnosu do ostalih deležnikov v šolstvu na ministrstvu odgovarjajo, da je bilo od marca 2020, ko smo zaradi epidemije prvič zaprli vrtce, šole in univerze, do konca letošnjega avgusta, 146 sestankov in posvetovanj z različnimi deležniki, med njimi tudi zavodom za šolstvo, ravnateljskim združenjem in šolskim sindikatom Sviz. Na šole je bilo od začetka epidemije do februarja letos poslanih 110 okrožnic, ministrica je redno obiskovala šole in vrtce, narejene so bile prilagoditve pri maturi.
Glede domnevno ignorantskega odnosa do znanstvenoraziskovalne dejavnosti ministrstvo odgovarja, da je v času ministrovanja Kustečeve prišlo do največjega povečanja sredstev integralnega proračuna za raziskovalno dejavnost v zadnjem desetletju, prav tako je bil dokončan in na vladi potrjen predlog zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti.
V interpelaciji Kustečevi očitajo zanemarjanje področja športa, neobčutljivost za duševno in telesno zdravje otrok in škodljivo ukinitev Šole za ravnatelje.
V zvezi z očitki o športu ministrstvo navaja, da je vlada ves čas epidemije vsem subjektom v športu aktivno pomagala premostiti težave zaradi epidemije. Povečala je skupna sredstva za sofinanciranje letnega programa športa na državni ravni ter vrednost nagrad za prejemnike odličij na olimpijskih in paraolimpijskih igrah.
Glede skrbi za duševno in telesno zdravje otrok ministrstvo poudarja, da evalvacija posledic zaprtja šol in izobraževanja na daljavo v času epidemije poteka, na podlagi spoznanj pa bodo sprejeti ustrezni ukrepi. Za Šolo za ravnatelje pa odgovarja, da ta ni bila ukinjena, ampak pripojena javnemu zavodu za šolstvo, kjer njeno dejavnost izvajajo nemoteno naprej v okviru notranje organizacijske enote zavoda.
Z odgovorom na interpelacijo se je danes seznanila tudi vlada in ga podprla.
Dikaučič o odstopu ne razmišlja
Vlada se je na današnji dopisni seji seznanila tudi z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča in ga podprla. Kot so zapisali, je minister na vse očitke, ki so bili podani v interpelaciji, argumentirano odgovoril ter jih v celoti zavrnil.
V interesu ministrstva za pravosodje je, da se v najkrajšem možnem času izvede postopek za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, je medtem v Luxembourgu dejal pravosodni minister. Pri tem je bila omenjena tudi Slovenija, ki kot edina sodelujoča članica evropskih delegiranih tožilcev še ni imenovala.
Kljub zapletom okoli imenovanja Dikaučič o odstopu ne razmišlja, saj meni, da to ni rešitev. "Menim, da je moja dolžnost, da naredim vse, kar je v moji pristojnosti, da bo Slovenija čim prej imela v evropskem javnem tožilstvu popolno zasedbo, torej poleg evropskega tožilca (Jake Brezigarja; op.p.) tudi dva delegirana tožilca," je pojasnil na novinarsko vprašanje.
Dikaučič sicer na vprašanje glede današnje odločitve vlade, ki naj bi ministrstvu naložila objavo novega poziva za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev v okviru EPPO, kot tudi, kaj bo s prejšnjim pozivom, ni neposredno odgovoril. Kot je dejal, bo "konstruktivno" delal na tem, da bosta čim prej imenovana tudi dva delegirana tožilca, pri čemer upa tudi na konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders pa je v zvezi s slovenskim postopkom imenovanja in zapleti okoli tega danes dejal, da tako ponedeljkovo odločitev upravnega sodišča kot tudi današnjo odločitev vlade še preučujejo in da je še prezgodaj, da bi lahko zadevo podrobneje komentiral. Kot je še dejal, sedaj čakajo na jasna pojasnila o tem, kakšne so posledice obeh odločitev, in kako bi bilo mogoče delegirana tožilca "imenovati zelo hitro". Pri Evropski komisiji bodo zelo pozorno spremljali položaj in se, če bo treba, odločili o uporabi drugih sredstev, da bi dosegli uspešno imenovanje delegiranih tožilcev.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.