Okoliščine zavrženja kazenskih ovadb so opredeljene v zakonu o kazenskem postopku, so na ministrstvu izpostavili v odgovorih na vprašanja STA. Ovadba se zavrže v primeru, da iz nje izhaja, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Prav tako se ovadba zavrže, če zadeva zastara ali je za dejanje izrečena amnestija oz. pomilostitev. Ovadba se zavrže tudi, če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon, če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.
Kot so zapisali, se ovadba zavrže tudi v primeru uspešnosti alternativnega pregona, ko se namesto kazenskega pregona izvede in uspešno zaključi postopek poravnavanja ali odloženega pregona.
Spomnili so tudi, da mehanizme nadzora nad delom državnega tožilstva določa zakon o državnem tožilstvu. Možni so strokovni nadzor nad delom okrožnih državnih tožilstev, ki ga izvaja vrhovno državno tožilstvo, in sicer s splošnim, delnim ali posamičnim strokovnim pregledom dela državnih tožilstev, posameznih tožilcev ter tožilskega osebja. Druga možnost je pregledovanje spisov, vpisnikov in druge dokumentacije ali na drug primeren način. Nadzora, ki ga je odredilo ministrstvo za notranje zadeve, tako ne gre enačiti s strokovnim nadzorom po zakonu o državnem tožilstvu, poudarjajo na pravosodnem ministrstvu.
Na delo državnega tožilstva kot enega od gradnikov v predkazenskem in kazenskem postopku pa vpliva tudi delo policije. Zato lahko po njihovi oceni uporaba zakonsko predvidenih vzvodov za izboljšanje dela policije pozitivno prispeva k strokovno utemeljenim odločitvam državnih tožilcev v posamičnih zadevah.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.