Šarec je v nagovoru ocenil, da je Slovenija v svetlem obdobju zavedanja o pomenu vlaganja v raziskave in razvoja na področju obrambe. "Nikoli ne bomo največji in ne bomo si mogli privoščiti veliko serijskih proizvodenj, kot si jih drugi, lahko pa smo tehnološko med najbolj razvitimi. In tudi smo," je poudaril.

Meni, da raziskave in razvoj, lastna oprema, oborožitev in tehnologija niso le vprašanje denarja, ampak tudi vprašanje neodvisnosti, domoljubja in lastne samozadostnosti v "krutem svetu, ki smo mu danes priča". Poudaril je, da morata tako Slovenija kot Evropa nujno razvijati lastno industrijo navkljub nekoliko višjim stroškom, saj "pridejo nevihte, ko je še kako pomembno, če imamo svojo opremo".

Ministrstvo od leta 2022 sicer znatno povečuje sredstva za raziskave in razvoj. Po navedbah Šarca so leta 2022 za to področje namenili dva milijona evrov, lani skoraj 12 milijonov, letos 23 milijonov, za naslednje leto pa je za to področje načrtovanih 23,5 milijona. "Dodana vrednost, ki je v tej industriji izjemno visoka, mnogo višja kot v drugih panogah, je tisto, k čemur Slovenija stremi," je dejal minister.

Poveljnik Prve brigade polkovnik Gregor Vodeb je v nagovoru izrazil zadovoljstvo nad dogodkom v vojašnici, kjer so že zgradili nove prostore za oborožitvene sisteme in vozila. Veseli ga tudi, da je ministrstvo na enem dogodku združilo vojaške in industrijske predstavnike. "Menim, da lahko dogodek pospeši naše sodelovanje, da bodo raziskovalno-razvojni projekti še bolj uspešni in da bodo dosegli cilj. To je domače znanje in domača proizvodnja, vgrajena v sodobne oborožitvene sisteme, ki jih Slovenska vojska nujno potrebuje za uresničevanje poslanstva," je dejal.

Na dogodku je sicer devet podjetij predstavilo 19 raziskovalno-razvojnih in inovacijskih projektov na področju obrambe. Kot je  pojasnil generalni direktor direktorata za logistiko na ministrstvu Željko Kralj, je ključno, da gre za slovenska podjetja z velikimi uspehi pri razvoju oborožitvenih sistemov in daljinsko vodenih oborožitvenih postaj, predvsem za nemško obrambno industrijo.

Kralj je med številnimi projekti izpostavil oborožitveno postajo v okviru konzorcijskega projekta zračne obrambe Mangart 25, ki ga je Slovenska vojska že preizkušala. "Gre za protiletalsko zaščito in takega sistema trenutno na svetu ni," je poudaril Kralj.

Vodja konzorcija Mangart 25 Marko Oreškovič razvojne projekte ministrstva spodbuja. "Z zadovoljstvom lahko potrdimo, da imamo v Sloveniji dovolj znanja, izkušenj in strokovnjakov, da lahko 100-odstotni razvoj izpeljemo sami na najboljši možni način," je dejal Oreškovič.

Predstavnik podjetja Guardiaris Staš Hvala, kjer med drugim razvijajo simulacijski projekt Abits in protitankovsko orožje Spike, meni, da bi morali ozavestiti tehnološki napredek Slovenije. "Če slovenska podjetja ponudijo moderne rešitve, ki so zanimive tudi tujemu trgu, na primer evropskemu, to spodbudi celotno slovensko ekonomijo, ne le obrambno industrijo," je še izpostavil.

Tudi predstavnik podjetja Arex Primož Babnik, kjer so razvili taktični zaščitni jopič in pištolo Delta PP, je dogodek ocenil kot zelo dobrodošel, saj povezuje podjetja.

Na dogodku so bili tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš, poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Boštjan Močnik, državna sekretarja na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec in Rudi Medved, direktor Grozda obrambne industrije Slovenije Boštjan Skalar ter člani in predsednik odbora za obrambo DZ Martin Premk.