Potem ko sta tako Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS) kot Sindikat delavcev v pravosodju (SDP) opozorila na vse bolj kritične razmere v pravosodju zaradi pomanjkanja osebja in prenizkega plačila javnih uslužbencev, ki vodi v nezainteresiranost za te poklice, so z Ministrstva za pravosodje sporočili, da se zavedajo posebnosti kadrovske problematike javnih uslužbencev v sodstvu.
"Zato smo skupaj s predstavniki Vrhovnega sodišča RS, Sindikata delavcev v pravosodju in Ministrstvom za javno upravo pripravili Analizo strukture delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva, ter Belo knjigo. Slednja se osredotoča na predstavitev posameznih skupin javnih uslužbencev v sodstvu in obravnava vprašanja (ne)ustreznosti obstoječih zahtev za posamezna delovna mesta v sodstvu, (ne)ustreznosti obstoječe delitve posameznih delovnih mest na uradniška in strokovno-tehnična delovna mesta, (ne)ustreznosti vrednotenja delovnih mest na sodiščih in tudi (ne)ustreznosti obstoječe ureditve usposabljanja sodniških pripravnikov," so zapisali.
V Beli knjigi so tudi predlagane rešitve, ki med drugim zasledujejo cilj odprave razlik v sistemiziranju delovnih mest javnih uslužbencev na sodiščih, zagotavljajo ustrezno in enako plačilo za enako delo znotraj sodstva ter zagotavljajo ustrezno in enako plačilo, kot ga imajo za delo na primerljivih delovnih mestih in nazivih javni uslužbenci, zaposleni v javnem sektorju. Predlagane rešitve zavezujejo vrhovno in ostala sodišča, ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za javno upravo.
Z Analizo in Belo knjigo se je vlada seznanila na 17. redni seji 22. septembra. "Ministrstvo za pravosodje pa si bo prizadevalo, da bodo ostali organi, ki so sodelovali pri pripravi obeh dokumentov, v čim večji meri izpolnili zaveze iz Bele knjige, s ciljem aktivnega pristopa k reševanju problematike sodnega osebja," so obljubili.
Glede reševanja kadrovskih težav pravosodnih policistov pa na ministrstvu pojasnjujejo, da je v zakonodajnem postopku sprememba Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki med drugim naslavlja težavo zaposlovanja pravosodnih policistov: odpravlja pravosodnega policista – kandidata.
"Ključen doprinos novele zakona je med drugim sprememba pri načinu zaposlovanja pravosodnih policistov. Z zadnjo novelo ZIKS-1G je bila v zakon dodana možnost zaposlovanja kandidatov za pravosodne policiste, ki se je v praksi izkazala za neustrezno. Kandidati se namreč zaposlijo za določen čas in so do zaključka usposabljanja uvrščeni v 18. plačni razred. Po uveljavitvi novele zakona bo ponovno omogočeno zaposlovanje v pravosodni policiji na način, ki je veljal pred zadnjo novelo zakona, s čimer se bodo na novo zaposleni pravosodni policisti uvrstili v 24. plačni razred," so še dodali.
Ob tem je treba dodati, da neto plača kljub spremembi plačnega razreda iz 18. v 24. ostaja 778,42 evra in bo država še vedno doplačevala razliko do minimalne plače.
Ministrstvo za pravosodje je z razmerami v zaporih seznanilo vlado, ki je s sklepom ministrstvu za javno upravo naložila, da v sodelovanju s pristojnimi resorji in, upoštevaje sistemsko zakonodajo, pripravi predlog možnih rešitev za odpravo anomalij v plačnem sistemu.
Spomnimo
Prejšnji teden je predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik opozoril, da sta slovensko sodstvo in zaporski sistem na skrajni meji zmogljivosti. Večina javnih uslužbencev na sodiščih prejema minimalno plačo, "zato je povsem razumljivo, da zaposleni s sodišč in zaporov dnevno odhajajo in se zaposlujejo na bolje plačanih delovnih mestih".
Zlasti so težave na delovnih mestih strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov, sodnih zapisnikarjev ter tudi na delovnih mestih v finančno-računovodskih službah, kjer se kandidati sploh ne prijavljajo na razpisana delovna mesta. Primanjkljaj sodnega osebja že povzroča zastoje v sojenju, in če ne bo premikov na tem področju, bodo nastale resne motnje, opozarjajo.
Podoben scenarij se odvija v slovenskem zaporskem sistemu. Pomanjkanje kadra, zlasti pravosodnih policistov, je po besedah Virnika že kronično, zato so vseskozi primorani opravljati ogromno nadurnega dela. Za boljšo predstavo: v letu 2021 so pravosodni policisti skupno opravili kar 63.666 nadur, trenutno jih primanjkuje več kot sto. Tisti, ki vztrajajo, so pod stresom, izčrpani, odhajajo na bolniške, grozijo celo s protestom. Razmere so najhujše v koprskem zaporu, kjer je že ogrožena njihova varnost.
Težko verjetno je, da je delovno mesto novozaposlenega pravosodnega policista uvrščeno v 18. plačni razred in torej zaposlenemu ne obljublja niti zakonsko predpisane minimalne plače. "Kandidat za pravosodnega policista, ki ga oblečejo v uniformo in vržejo naravnost med obsojence, dobi plačilo – reci in piši – 750 evrov neto," je razočaran predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk.
Virnik poudarja, da je njihov položaj zato nujno potrebno prevrednotiti, upoštevaje razmere, v katerih vsakodnevno opravljajo svoje delo. "Enako velja tudi za pedagoške, vzgojne, zdravstvene in vse druge delavce, ki delajo neposredno z zaporniki, pa so kljub temu bistveno slabše plačani kot njihovi kolegi, zaposleni drugje v javnem sektorju, četudi le-ti opravljajo svoje delo v veliko ugodnejših pogojih."
Upanje na spremembe sta tako prinesla že omenjena Analiza strukture obstoječih delovnih mest in Bela knjiga o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu. "Dokumenta sta jasno razkrila plačni zaostanek sodnih uslužbencev in jim prinesla kanček upanja, da se bodo ta nesorazmerja v doglednem času vsaj delno odpravila. Bela knjiga namreč vsebuje vrsto predlogov, tako dolgoročnih, ki nakazujejo zaželeno smer prihodnje normativne ureditve, kot kratkoročnih, ki nakazujejo poti za ustreznejšo kadrovsko politiko znotraj obstoječe pravne ureditve," pravi Virnik.
Glede na to, da je bila obravnava po devetih mesecih od predložitve zdaj končno uvrščena na dnevni red seje vlade, v sindikatu upajo, da ne bo nadaljnjih zastojev in da bodo sodišča nemudoma pristopila k udejanjanju predlogov, predstavljenih v Beli knjigi. "Kar koli drugega bi pomenilo popolno ignoranco nakopičenih težav in nenazadnje tudi vloženega truda delovne skupine pri iskanju ustreznih rešitev, da bodo delovna mesta na sodiščih tudi s plačnega vidika privlačnejša in da se bo končno presekal vsaj negativni trend na kadrovskem področju."
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.