Minister: Z ukrepi še nismo zaključili, razmišljamo tudi o drugih obdavčitvah

"Zdaj je jasno. Odločili smo se, da bomo začasno dodatno obdavčili bilančno vsoto bank, in sicer v višini 0,2 odstotka za obdobje petih let," je povedal minister za finance Klemen Boštjančič, ki pa je ob tem poudaril, da gre za napoved ukrepa, podrobnosti pa da še niso dorečene.

"Odločitev ni bila sprejeta čez noč, temveč smo se o tem z bankami intenzivno pogovarjali, opravili vrsto analiz v okviru ministrstva za finance, prav tako pa smo upoštevali tudi podatke o poslovanju bank in podatke, ki so bili na voljo od Banke Slovenije," je pojasnil. Poudarja, da so ves čas ugotavljali tudi, kako bi tovrstni ukrep vplival na stabilnost finančnega sistema: "Zavedamo se namreč, kako pomemben del tega sistema so banke in kakšno vlogo imajo na finančno stabilnost celotne države."

Dobički bank so se tako v letu 2022 kot tudi v letošnjem letu izrazito povečali, v primerjavi s preteklimi leti. "Banke povečujejo svoje dobičke zaradi razlik v obrestnih merah. Na eni strani se torej ohranjajo nizke depozitne obrestne mere, na drugi pa naraščajo posojilne obrestne mere. Ob tem pa tudi banke nadaljujejo z relativno nizkimi oslabitvami in rezervacijami." Tu pa je tudi še en napovedan dvig obrestnih mer Evropske centralne banke, kar bo po besedah Boštjančiča znova kratkoročno pozitivno vplivalo na dobičke komercialnih bank.

Minister je poudaril, da so nedavne ujem za seboj pustile tudi veliko javnofinančno krizo, ki se lahko primerja s krizo covida-19. "Primarni del pri financiranju je seveda sprememba prioritet vlade ter na žalost dodatno zadolževanje, nato pa pridejo dodatni prispevki, za katere menimo, da so ustrezni in tudi pošteni," je dejal.

Pogovarjajo se tudi o 'produktih, ki jih bo bančni sektor ponudil'

Na ministrstvu pričakujejo in si želijo, da bi tudi sam bančni sektor razumel situacijo, v kateri se je znašla Slovenija po največji naravni nesreči v zgodovini države. "Upoštevaje sistemske vloge, ki jo imajo banke v finančnem in širšem finančnem prostoru, da bodo razumele, da morajo tudi one pomembno prispevati k obnovi Slovenije po tej nedavni katastrofi."

 Pojasnil je, da so iskali rešitve, da ta ukrep ne bi posegel v finančno stabilnost bank. V končno verzijo pa bodo verjetno vključili tudi nekaj varovalk, je dodal. "Stabilnost tako finančnega sistema kot tudi posameznih subjektov na njemu namreč ni statična kategorija. Zavedamo se, da čeprav banke letos stojijo stabilno, da morda ne bo tako tudi v prihodnje." Dodal pa je tudi, da se bodo prostovoljna vplačila bank v sklad odštevala od obdavčitve te bilančne vsote. Največja banka je namreč že napovedala, da bo prostovoljno v sklad za obnovo Slovenije vložila približno 0,1 odstotka bilančne vsote.  Minister upa, da bodo njihovemu zgledu sledili tudi drugi gospodarski subjekti.

Je pa dodal, da je ta obdavčitev le en del, ki se tiče bančnega sektorja. Pogovarjajo se namreč tudi o drugih ukrepih, "predvsem o produktih, ki jih bo bančni sektor ponudil" za obnovo posledic naravnih nesreč, kot so na primer ugodni krediti, subvencionirane obrestne mere ipd.

Ukrepi na finančnem področju, z ukrepi še niso zaključili

Čeprav se ne ve natančno, kakšen bo celoten ukrep stroškov, vedo, da bo obnova stala nekaj milijard evrov. "Vlada bo seveda najprej postrgala pri sebi. To se bo poznalo že v proračunu za leto 2023, predvsem pa tudi v proračunih pri naslednjih let. Proračunske prioritete bodo seveda preoblikovane," je jasen Boštjančič. Dodaja, da se bo velik del sanacije škode, financiral z dodatnim zadolževanjem.

"Okvirno gre za škodo, ki je tako velika, kot v času covida-19," je pojasnil veličino bremena javnih financ. Kar se tiče solidarnostnega prispevka, pa je Boštjančič dejal, da gre za prispevek prebivalcev, ki bodo skupno v dveh letih prispevali okoli 160 milijonov, škoda po poplavah pa da je visoka nekaj milijard evrov.

Na kritike, da so nekateri ukrepi prehitri, pa odgovarja, da se s tem ne strinja: "Zaradi špekulacij, ki se pojavljajo že od prvega dne poplav, smo želeli biti transparentni. Zato tudi danes napovedujemo dodatno obdavčitev bank. Glede na obseg škode pa je popolnoma jasno, da so ti zneski prebivalcev in da ne gre za primarni vir financiranja. To sta namreč sprememba prioritet vlade in žal tudi dodatno zadolževanje."

Dodaja, da z ukrepi še niso zaključili. "Banke ne morejo biti edine, ki bodo nosile svoj delež pri obnovi. Gre pa seveda za specifične razmere na bančnem področju. Banke ne morejo in ne smejo biti edine."

Pojasnjuje, da ima vlada na voljo različne ukrepe. Omenja se tudi energetski sektor, ostale družbe, v katerih ima vlada prevladujoč vpliv, in zavarovalnice. "Seveda bomo v naslednjih tednih podrobno proučili, že danes delamo analize, če so ti dodatni prispevki še potrebni. Če pa bo do tega prišlo, se bo to zgodilo skozi dialog z gospodarstvom," je jasen.

'Če nekdo ne želi, da si pomagaš, mu težko pomagaš'

Vodja največje opozicijske stranke Janez Janša medtem nad odločitvijo vlade ni preveč navdušen. Meni namreč, da je preveč zaletava ter da je z njo vlada prelomila svojo besedo, ki jo je dala na sestanki predsednikov parlamentarnih strank. "Takrat je vlada predlagala dvotirni pristop, ki smo ga podprli, saj je bil tudi smiseln," pravi predsednik SDS.

Najprej torej interventni ukrepi, s katerimi bi pomagali ljudem, da se stvari sanirajo, vode vrne v struge ipd. "Potem pa se popiše škoda in šele, ko je ta znana, se sprejme še zakon o obnovi, kjer se zagotovijo tudi viri za obnovo. Zdaj pa je vlada vire stlačila v interventni zakon, kar je tudi glavni razlog za konflikt," pojasnjuje.

Dodaja tudi, da njihova poslanska skupina zakonu ne nasprotuje, saj da je noter nekaj res dobrih zakonov, da pa ga prav tako ne more podpreti. Podobno je tudi v primeru napovedane dodatne začasne obdavčitve bank. "Še vedno menimo, da gre tu za nekakšno zaletavanje, ki nima neke jasne časovnice. Najprej je treba popisat škodo, nato je treba postrgati po proračunu in izločiti nenujnih stvari. Če se potem izkaže, da sredstev še vedno ni dovolj, lahko podpremo tudi določene dodatne dajatve, ne pa seveda prej," je jasen.

Ob tem meni, da bi se lahko nekatere stvari opravile hitreje, pa tudi, da so vladi iz opozicije ponudili več dobrih ukrepov, za katere pa se naposled niso odločili. "Predlogi, ki smo jih dali, so šli v to smer pomoči Sloveniji. Vendar pa nekomu ne moreš pomagati, če si on tega ne želi," je dejal.

Namero v ponedeljek razkril premier Robert Golob

"Predlog smo oblikovali ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (ECB) in primera španske ureditve obdavčitve, da odločitev za obdavčitev bank zahteva predhodno analizo njenega vpliva na stabilnost finančnega sistema," so namero, ki jo je v ponedeljek zvečer razkril premier Robert Golob, pojasnili na ministrstvu.

Zavedamo se, kako pomemben del finančnega sistema so banke in kakšno vlogo ima njihovo poslovanje za finančno stabilnost države, so zagotovili in dodali, da so predlog oblikovali tudi po posvetovanju s slovenskim bančnim regulatorjem, Banko Slovenije, in da je ta "sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti".

Po opozorilu ECB o španskem primeru z dodatno obdavčitvijo zbrana sredstva po njihovih navedbah ne smejo biti namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak morajo biti sredstva porabljena namensko. "Tako predlagamo, da bo dodatna obdavčitev bank vir sredstev v Skladu za obnovo Slovenije, iz katerega se bodo zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje sanacije škode po poplavah," so navedli.

Ob tem so napovedali razmislek v smeri zagotavljanja sorazmernosti ukrepa dodatne obdavčitve. "Opravili bomo razmislek, da se pri odmeri davka upoštevajo na primer že plačana prostovoljna vplačila bank v Sklad za obnovo oziroma vplačila prispevkov bank v ta sklad iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka," so dodali.

Napovedano začasno obdavčitev bank bodo po napovedih ministrstva uredili v zakonodajnem paketu. "Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a si kot vlada želimo, da bi tudi ta sektor pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi," so obrazložili. Ob tem so izrazili odobravanje nad potezami bančnega sektorja, ki se je takoj po ujmi odzval z določenimi aktivnostmi in predlogi.

Banka Slovenije: Ukrepe z vplivom na poslovanje bank je treba presojati v povezavi z drugimi ukrepi

Banka Slovenija pa pravi, da je treba morebitne ukrepe z vplivom na poslovanje bank in stabilnost finančnega sistema ocenjevati in presojati v povezavi z drugimi ukrepi na področju davčne politike in za odpravo posledic ujm. Slednje proučuje z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti, trenutni podatki pa kažejo, da je vpliv posledic ujm na finančno stabilnost obvladljiv, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Gledano srednjeročno banke poslujejo v za njih ugodnem gospodarskem okolju in imajo še posebej v letošnjem letu visoke dobičke," so dodali. K temu po pojasnilih centralne banke pomembno prispevajo ukrepi na področju denarne politike - višje neto obrestne prihodke bank tako poganja višja raven obrestnih mer, ki izvirajo predvsem iz terjatev do centralne banke in višje ravni obrestnih mer posojil. Po drugi strani pa banke obrestne mere za depozite prilagajajo veliko počasneje.

Glede načrtovane davčne obremenitve bank in hranilnic so pojasnili, da oblikovanje davčne politike države ne sodi med njihove pristojnosti, je pa zanje ključni vidik, da sprejeti ukrepi ne bodo vplivali na stabilnost bančnega sistema.

Pri presoji morebitne dodatne obdavčitve je, kot so izpostavili na Banki Slovenije, pomembno dejstvo, da morajo banke za zagotovitev varnega in učinkovitega izvajanja svojega poslanstva izpolnjevati regulativne zahteve glede kapitala in upravljanja tveganj, ki so namenjeni zagotavljanju finančne stabilnosti bančnega sistema.

"Hkrati je pomembno tudi, da se pri presoji uvedbe dodatne obdavčitve upošteva tudi vidike, ki veljajo na ravni celotnega evrskega sistema in je nanje opozorila Evropska centralna banka. Mednje sodijo vpliv na dobičkonosnost bank, njihovo sposobnost pridobivanja kapitala, zmožnost kreditiranja, konkurenčni položaj v primerjavi z bankami iz držav brez tovrstnih davkov ter pogoji kreditiranja," so še zapisali.