Novela zakona o evidentiranju je v uporabi od 20. novembra lani, tik pred tem pa je med delodajalci povzročila precej nejevolje, saj da so spremembe neživljenjske. Minister za delo Luka Mesec je zato odredil odprtje posebnega elektronskega naslova, na katerem so tri mesece zbirali pripombe.

Ministrstvo je v treh mesecih prejelo 226 različnih vlog, od tega 179 predlogov. Glede na delovno gradivo, ki ga je pridobila STA, so bili ti po vsebini precej raznoliki. Največ se jih je nanašalo na ukinitev zakona, ker je "neumen ali nesmiseln" (34); težko izvedljivost zakona oz. dodatno birokratiziranje (29); ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki jih sicer ureja zakon o delovnih razmerjih (25); ter nepotrebno in neustrezno beleženje izrabe odmora (15).

Ministrstvo je prvi osnutek sprememb zakonodaje na podlagi prejetih pripomb pripravilo že februarja, ko je predlagalo vnovičen poseg v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, tako da bi bilo zajetih manj delavcev, ter črtanje evidentiranja odmora in možnost drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno pogodbo dejavnosti.

Do uskladitve tega osnutka na ravni socialnih partnerjev spomladi ni prišlo. Sindikati, ki se jim spremembe niso zdele potrebne, so se počutili izigrane, saj da delodajalci namesto pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lobirajo pri vladi. Tudi delodajalci niso bili povsem zadovoljni, ker naj bi bile predlagane rešitve nezadostne. Poleg tega se niso strinjali, da bi se izjeme iskalo v kolektivnih pogodbah ali pa v drugih zakonih.

A zadnji osnutek sprememb zakona, ki nosi datum 7. junij, ne prinaša bistvenih sprememb. Ministrstvo ostaja pri predlogu posega v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa. Določilo, da je treba evidenco voditi tudi za osebe, "ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca", s čimer se je novembra uvedlo evidentiranje tudi za zaposlene na avtorskih in podjemnih pogodbah ter študente in dijake, je tako tudi v najnovejšem osnutku sprememb zakona odstranjeno.

Prav tako zadnji osnutek vnovič predvideva črtanje evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Ministrstvo je namreč ocenilo, da ta ukrep ni bil primeren, saj ne zagotavlja izkazovanja dejanskega stanja na področju izrabe odmora med delovnim časom.

Ni pa v najnovejšem delovnem gradivu več predloga, da bi se lahko evidentiranje preostalih z novembrom zahtevanih podatkov v prihodnje drugače uredilo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Zadnja novela namreč delodajalcem ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo. V evidenci mora biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.

V zadnjem osnutku sprememb so predvidene še nekatere manjše spremembe, med njimi, da lahko delodajalec zaposlenega o podatkih iz evidence obvesti tudi na dogovorjeni elektronski naslov.

Socialni partnerji naj bi delovno gradivo obravnavali že na današnji seji ESS, prvi po skoraj letu dni. Uskladitev bo trd oreh. Delodajalci namreč podpirajo drug osnutek, ki naj bi ga v DZ vložil državni svet. Ta gre, kot je razvidno iz dokumenta, ki ga je pridobila STA, v smeri, da bi morali od novembra zahtevane podatke evidentirati le kršitelji zakonodaje.

Spremembe zakonodaje, ki je razdelila javnost, je sicer vrsto let zahteval Inšpektorat RS za delo, da bi pridobil podlago za ustrezno ugotavljanje kršitev. A inšpektorji za delo naj bi ob nadzoru izvajanja novele zaradi hudega nasprotovanja delodajalcev na terenu že vse od novembra opravljali le vlogo svetovalca, sankcij pa naj ne bi izrekali.

STA je Inšpektorat RS za delo od konca maja že večkrat zaprosila za pojasnila, kako poteka njihovo delo, koliko kršitev so zaznali, kako so ukrepali in podobno, a kljub temu, da morajo državni organi medijem na vprašanja odgovoriti najpozneje v sedmih delovnih dneh, odgovorov ni prejela.