Kot pravijo na ministrstvu, se v slovenski sodni praksi neznanstveni "sindrom starševskega odtujevanja" uporablja celo kot veljavna diagnoza, pojavlja pa se tudi v komentarju k 141. členu Družinskega zakonika. "Opozarjamo, da je koncept 'odtujevanja' brez teoretske podlage, zanesljive definicije in orodja za prepoznavo, zato se ga ne da diagnosticirati ali natančno opredeliti. Obtožbe o 'odtujevanju' imajo lahko za ženske in otroke usodne posledice," so prepričani.
Termin "sindrom starševskega odtujevanja" je leta 1985 skoval ameriški pedopsihiater Richard Gardner. Pojavljal naj bi se v razveznih postopkih, ekskluzivno ali predvsem pri ženskah, in naj bi vodil v odtujevanje otroka od enega od staršev (praviloma očeta) zaradi manipulativnega vedenja ("pranja možganov", programiranja) drugega starša. Gardner obstoja sindroma nikoli ni uspel dokazati, vendar se je ideja, da matere v postopkih razveze otroke programirajo, da sovražijo svoje očete, kljub znanstvenim in strokovnim kritikam koncepta razširila in prešla v poljudno uporabo.
Institucije zavračajo uporabo tega izraza
Kot je v Resoluciji o vplivu nasilja v družini in pravic do varstva in vzgoje na ženske in otroke, ki je 6. oktobra 2021 nastala na podlagi vrste mednarodnih raziskav, opozoril Evropski parlament, tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Ameriško psihološko združenje, dve od najprestižnejših institucij na področju duševnega zdravja, zavračata uporabo izraza "sindrom odtujitve otroka od starša" ter podobnih konceptov in izrazov, saj se lahko strateško izkoriščajo zoper žrtve nasilja za ustvarjanje dvomov o starševskih sposobnostih žrtve, za zavračanje njihovega mnenja in neupoštevanje nasilja, ki so mu izpostavljeni otroci, opozarjajo.
Na ministrstvu dodajajo, da so prepoznavanje "sindroma" na podlagi nezmožnosti zanesljive določitve zavrnile tudi druge mednarodne organizacije, pooblaščene za določanje in diagnosticiranje bolezni ter načinov zdravljenja, med drugim Ameriško združenje psihiatrov, Ameriško medicinsko združenje in Evropsko združenje za psihoterapijo.
"Evropski parlament v svoji resoluciji pritrjuje priporočilom platforme neodvisnih strokovnjakov o diskriminaciji in nasilju nad ženskami (EDVAW), da morajo državne agencije in akterji obtožbe o odtujitvi otroka, ki jih zoper matere podajo nasilni očetje, šteti za nadaljevanje moči in nadzora. Evropski parlament v resoluciji države članice poziva, naj sindroma odtujitve otroka od starša ne priznajo v svoji sodni praksi in zakonodaji ter naj odvračajo ali prepovejo uporabo tega koncepta v sodnih postopkih," pravijo na ministrstvu.
Poleg tega na ministrstvu navajajo, da je tuja sodobna sodna praksa že začela zavračati omenjeni koncept. V sporočilu za javnost so zapisali, da je Italija uporabo koncepta "odtujevanja" v sodnih postopkih leta 2021 z odločbo vrhovnega kasacijskega sodišča prepovedala.
Evropski parlament zaskrbljen tudi zaradi nezaupanja v pričevanja žensk
Evropski parlament je v navedeni resoluciji izrazil zaskrbljenost tudi nad vplivom spolnih stereotipov in pristranskosti pri odzivu na nasilje na podlagi spola in nad nezaupanjem v pričevanja žensk. Z ozirom na to je izrazil dodatno zaskrbljenost nad pomanjkanjem posebnega usposabljanja sodnikov, tožilcev in pravnikov ter obsodil uporabo, uveljavljanje in sprejemanje neznanstvenih teorij in konceptov v zadevah varstva in vzgoje otrok, s katerimi se kaznuje matere, ki poskušajo prijaviti zlorabo otrok ali nasilje na podlagi spola. Evropski parlament posebej izpostavlja, da lahko t. i. sindrom odtujitve in podobni koncepti ter izrazi, ki temeljijo na spolnih stereotipih, škodijo žrtvam nasilja v družini, povzema ministrstvo.
Kot pravijo, je eden od razlogov za razpad partnerskih zvez nasilje. "Pri tem ne moremo govoriti o konfliktih med partnerji ali 'visoko konfliktnih' razvezah, saj gre v situacijah, kjer je prisotno nasilje, za izrazito neenaka razmerja moči med storilcem in žrtvijo," pišejo. Evropski parlament izpostavlja, da morajo države pogodbenice Istanbulske konvencije zagotavljati, da se pri določanju varstva in vzgoje otroka ter pravice do stikov upošteva pojavnost nasilja v družini. Vrsta analiz uporabe koncepta "starševskega odtujevanja" v sodni praksi je pokazala, da se slednje pogosto prikaže kot oblika nasilja, s tem pa se odgovornost za nasilje v družini prenaša z dejanskega storilca na žrtev.
"Kot opozarja stroka, je 'odtujevanje' vzvod, ki ga povzročitelji nasilja uporabljajo proti svojim žrtvam, da bi ohranili nasilni nadzor, pri tem pa jim pomagajo državni organi. Namenjeno je vzbujanju dvomov v resničnost nasilja v družini in v verodostojnost žrtve, slednja pa je prikazana kot zlonamerna, maščevalna in kot povzročiteljica resničnega nasilja, ki ga nad nekdanjim partnerjem izvaja preko lastnega otroka," pravijo na ministrstvu. V navedeni resoluciji po besedah ministrstva Evropski parlament poudarja, da storilci pogosto uporabijo pravdni postopek, da bi razširili svojo moč in nadzor ter še naprej ustrahovali žrtve in v njih vzbujali strah.
"Opozarjamo, da je uporaba neznanstvenega koncepta 'odtujevanja' sporna v vseh postopkih, saj vodi v označevanje starša, ki mu je bil dodeljen otrok v varstvo in skrb, za manipulativnega in otroku škodljivega. Posledično se tudi otroku odvzame s Konvencijo o otrokovih pravicah zagotovljena pravica do samoodločanja in samozastopanja, saj se njegovi pripovedi ne verjame, temveč se ga patologizira. Otrok, ki je bil žrtev ali priča nasilja v družini, je od državnih služb prisiljen v nove stike s povzročiteljem, odklonilen odnos do tovrstnih stikov pa se pripiše manipulacijam s strani drugega starša," so na ministrstvu še zapisali v sporočilo za javnost, pod katerega je podpisan državni sekretar Dan Juvan.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.