
Sistem dohodnine je v celoti v pristojnosti posamezne države in ni urejen na podlagi predpisov EU. Zato se zanj ne zahteva usklajevanja med članicami in do neusklajenosti med EU in slovenskimi predpisi ne more priti, so na finančnem ministrstvu pojasnili zaplet, ki je nastal ob objavi novice o začasni zamrznitvi izplačila dveh slovenskih zahtevkov za subvencije.
Da sistem dohodnine ni v neskladju s pravili EU, so po navedbah ministrstva potrdili tudi na Evropski komisiji oziroma v njenem direktoratu za kmetijstvo, na katerega se je slovenska stran obrnila, da bi se izognila morebitnim neskladjem s pravili za pridobivanje sredstev subvencij iz skladov EU. V Bruslju so slovenski strani tudi potrdili, tako finančno ministrstvo, da obdavčevanje subvencij ni v nasprotju s pravili EU oziroma da obdavčevanje subvencij skozi splošno davčno shemo ne predstavlja kršitve pravila plačila v celoti.
Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da glede morebitnih zapletov v povezavi z izplačevanjem subvencij za namene razvoja podeželja iz proračuna EU niso prejeli nobenega pisnega ali ustnega uradnega obvestila. "Zato lahko komentiramo le informacije, ki so nam dostopne iz sredstev javnega obveščanja," so še zapisali v odgovoru.
Subvencije so sestavni del davčne osnove
Finančno ministrstvo opozarja na "pomembno dejstvo", da so v vseh državah EU kmetijske subvencije sestavni del davčne osnove, ali skozi sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi vodenja knjig ali pa so že vključene v pavšalno oceno davčne osnove (v Italiji in Avstriji). "Izjema je na primer Poljska, ki začasno dohodkov fizičnih oseb iz kmetijstva sploh ne obdavčuje," navajajo na ministrstvu.
Vsi prejemniki dejansko prejmejo polni znesek

V Sloveniji se je z letošnjo uveljavitvijo nove davčne zakonodaje v obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vključil tudi dohodek od plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike. Namen je bil izenačevanje obravnave obdavčljivega dohodka za vse zavezance, saj je bila ta doslej obdavčena le na podlagi katastrskega dohodka, ta pa subvencij ne vključuje.
V slovenskem primeru vsi prejemniki dejansko prejmejo polni znesek, pojasnjujejo na ministrstvu, vendar izplačevalec v nekaterih primerih (kadar gre za osnovno kmetijsko dejavnost ali za kmetijsko in dopolnilno dejavnost, kateri se dohodek ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov) v njihovem imenu in za njihov račun izračuna in odvede akontacijo dohodnine. Fizične osebe, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi vodenja knjig, pa so dolžne akontacijo dohodnine nakazovati same, razlagajo na ministrstvu.
Plačila dohodnine pa so oproščena plačila za okoljske ukrepe. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je "razlog v dejstvu, da ta plačila predstavljajo kritje dela izpada dohodka zaradi izvajanja zahtevnejših, okoljsko naravnanih tehnologij". "Njihova oprostitev pomeni poenostavitev odmere, saj bi v primeru njihovega vključevanja v davčno osnovo za zemljišča, na katerih se ta ukrep izvaja, morali za določen del znižati katastrski dohodek, kar bi bilo preveč zapleteno," je v odgovoru še zapisala služba za odnose z javnostmi na finančnem ministrstvu.