Ministrstvo ni naklonjeno nižanju starostne meje kazenske odgovornosti

Na skupni seji odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc ocenil, da se je število primerov medvrstniškega nasilja v zadnjih nekaj letih nekoliko povečalo. Tudi v luči nedavnih dogodkov v Srbiji so prejeli povečano število prijav in informacij.

Policisti so v sodelovanju s šolami v lminulem letu izvedli 661 preventivnih aktivnosti na področju medvrstniškega nasilja ter izdelali gradiva za spletno platformo za ozaveščanje zainteresirane javnosti. Lani so izvedli tudi predavanja na treh strokovnih srečanjih ravnateljev na temo ozaveščanja pedagoških delavcev o prepoznavanju oblik nasilja in zlorab nad otroki. S kratkimi preventivnimi sporočili pa svoje aktivnosti usmerjajo v ozaveščanje mladih na spletnih aplikacijah, ki jih uporabljajo, je povedal Ferenc.

Pojasnil je, da so že leta 2015 zaradi zgostitve tovrstnih dogodkov v šolah v ZDA začeli policiste usposabljati z drugačnimi taktikami delovanja za ukrepanje v tovrstnih primerih. Ob tem pa Ferenc meni, da je treba poročanje o tovrstnih dogodkih omejiti, saj lahko sprožijo učinek posnemovalcev, kar se je zgodilo tudi med zadnjimi dogodki v tujini.

Kompleksnost problematike poudarja tudi državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin, kjer že vrsto let podpirajo policijo pri preventivnem delovanju, saj s tem dolgoročno zmanjšujejo pojav vseh vrst nasilja. V začetku maja pa so ustanovili še medresorsko delovno skupino za obravnavo vseh vrst nasilja, ki bo pripravila predloge ukrepov in po potrebi tudi predloge normativnih sprememb.

Obstoječa kazenskopravna ureditev glede mladoletnih storilcev je usmerjena v pomoč, vzgojo in prevzgojo, saj gre za osebe, ki so v postopku odraščanja in zato potrebujejo drugačno, in ne kazenskopravno obravnavo, je ocenila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi. Jeseni bo po njenih besedah ministrstvo začelo s pripravo povsem novega zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Izsledki analiz pa ne kažejo potrebe po tem, da bi se nižala starost kazenske odgovornosti mladoletnih storilcev. Ta je trenutno določena pri 14 letih, s čimer sledi mednarodnim standardom in priporočilom.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda pa je povedal, da ministrstvo vzgojno-izobraževalnim zavodom zagotavlja podporo z mrežo štirih strokovnih centrov, pristojnih za vzgojo in izobraževanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Osnovne šole pa lahko ministrstvo zaprosijo tudi za začasno dodatno strokovno pomoč in osebje.

Na zmanjšanje neželenih oblik obnašanja po besedah Felde vpliva dobra poučevalna praksa in ustrezno vodenje razreda. Dodaja, da so po epidemiji covida-19 v šolah okrepili število svetovalnih delavcev, kar se je izkazalo za koristno izboljšavo. Felda ocenjuje, da je zakonodajni okvir glede tega dober, okrepiti pa je treba izvedbeni del v šolah.

Ministrica prepričana, da prepoved tehnologije ni pravi pristop

Z medvrstniškim nasiljem na spletu se izrazito ukvarjajo na ministrstvu za digitalno preobrazbo, je poudarila resorna ministrica Emilija Stojmenova Duh. Po njenih besedah je ključno, da žrtev tega nasilja dokaze o njem shrani in jih deli z odraslimi. Stojmenova Duh je prepričana, da prepoved tehnologije ni pravi pristop, saj otroci poročajo, da ravno iz strahu, da jim bodo onemogočili dostop do telefona, teh informacij ne delijo z odraslimi.

Po oceni državnega sekretarja na ministrstvu za delo Igorja Feketija je nasilje nad vrstniki pogosto posledica stiske samega povzročitelja, zato se mu zdi posebej koristno preverjanje njegovih osebnih okoliščin. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg je napovedala, da načrtujejo sprejem zakona o duševnem zdravju ter zakon, ki bo uredil področje psihoterapije, ki je trenutno neurejeno.

S poslansko pobudo vladi za večjo pozornost duševnemu zdravju so zadevo naslovili tudi v poslanski skupini SD. Kot so zapisali, so mladi obremenjeni z visokimi pričakovanji in stresom, na drugi strani pa nimajo na voljo podpornih mehanizmov, ki bi jim v stiski nudili oporo in strokovno pomoč. Zato so pozvali h krepitvi javnega zdravstvenega sistema na področju duševnega zdravja.

Notranje ministrstvo je sicer v odgovoru na poslansko vprašanje Anji Bah Žibert navedlo, da je bilo največ kaznivih dejanj s tega področja med letoma 2018 in 2023 zaznanih v Ljubljani, in sicer 269. Sledijo Maribor s 123, Novo mesto s 64, Koper s 60, Velenje s 53, Celje z 52, Kranj s 40 in Piran z 32 obravnavanimi kaznivimi dejanji. V ostalih mestnih občinah je bilo primerov obravnavanih kaznivih dejanj 30 ali manj.