Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je povedala, da so v inšpekcijskem nadzoru ugotovili, da je ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) nezakonito obdelovalo t.i. prometne podatke v interni preiskavi na ministrstvu. Dejala je, da je "prekršek bil, kakšen, pa se bo še ugotovilo v prekrškovnem postopku".
Pirc Musarjeva je dejala, da so v sredo izdali odločbo, s katero so ministrstvu odredili uničenje zgoščenke, na kateri se nahajajo izpisi klicanih in klicočih telefonskih številk iz stacionarnega telefonskega omrežja v obdobju od 24. decembra 2007 do 30. januarja 2008. "Ministrstvo je odločbo prejelo isti dan, ukrep pa mora izvršiti v roku treh dni," je še poudarila.
Z ministrstva so sporočili, da so sporno zgoščenko že uničili. "MZZ je v skladu z izrekom odločbe že uničilo zgoščenko, na kateri so bili t.i. prometni podatki klicev vhodnih in izhodnih številk iz stacionarnega telefonskega omrežja," so zapisali v izjavi za javnost. Dodali pa so, da nameravajo zoper odločbo sprožiti upravni spor. Prepričani so namreč, da pooblaščenka ni pravilno uporabila materialnega prava ter da v odločbi ni obrazložila vseh odločilnih dejstev, ki so vplivala oziroma bi morala vplivati na sprejeto odločitev.
Zunanjega ministra Dimitrija Rupla čudi, da je Pirc Musarjeva pred dvema letoma ob podobnem sporu izdala nasprotno odločbo. Takrat je namreč v povezavi z neko drugo depešo napisala, da predsednik in člani komisije, ki izvajajo notranji nadzor, lahko vpogledajo v vsebino baze elektronske pošte javnih uslužbencev, če in kadar so povezani s sumom zlorabe tajnega dokumenta."Sama je tako dovolila vpogled ne le v seznam telefonskih številk, ampak tudi v baze elektronske pošte," je poudaril minister. Na Mladiki menijo, da to predstavlja bistveno intenzivnejši poseg v pravico do zasebnosti kot v zdajšnjem primeru.
Ministrstvo kršilo ustavo
"Ministrstvo je s posegi v komunikacijsko in informacijsko zasebnost kršilo 37. in 38. člen ustave," meni pooblaščenka. Pojasnila je tudi, da je inšpekcijski postopek vodil Jože Bogataj, ki bo vodil tudi prekrškovni postopek. "Najprej bo treba ugotoviti, kdo je odgovorna oseba za to nezakonito dejanje," je dejala.
110.000 zapisov telefonskih klicev
V tem primeru je šlo po njenih besedah za kršitve zaradi nezakonite pridobitve izpiskov o telefonskih klicih in kršitve pri iskanju tistih uslužbencev ministrstva, ki so komunicirali s časnikom Dnevnik. Poudarila je še, da je MZZ v določenem obdobju preverjalo vhodne in izhodne klice vseh zaposlenih na ministrstvu. Obstajalo naj bi 110.000 zapisov telefonskih klicev.
Zakon o elektronskem komuniciranju dovoljuje izpis telefonskih številk le za obračun stroškov porabe telefonskih pogovorov, je opozorila pooblaščenka in dodala, da je bil v interni preiskavi MZZ namen širši. Dodala je še, da zakon o kazenskem postopku določa, da je poseg v temeljno pravico posameznikov mogoč le v primeru dejanskih dokazov o konkretni nevarnosti. "V tem primeru pa ni šlo za to," je dejala in pojasnila, da je na ministrstvu šlo za interno in ne za kazensko preiskavo. Po njenih besedah pa je v določenih primerih dopustno pregledati vsebino elektronske pošte.
Pirc Musarjeva je povedala, da bodo od telefonskih operaterjev zahtevali, naj jim sporočijo podatke o tem, katere pravne osebe so v letih 2006 in 2007 zahtevale izpiske telefonskih klicev svojih zaposlenih.
Zaključila je z odgovorom na vprašanje, ki se pojavlja, to je, ali so bile kršene tudi človekove pravice tistih, ki so bili klicani s številk MZZ: "Če gre za t.i. zakonite poizvedbe, pride do t.i. kolateralne škode. Če je zakonito sodišče odredilo pridobivanje prometnih podatkov, potem je tisti na drugi strani kolateralna škoda. Če je bilo pridobivanje podatkov nezakonito, pa je bilo nezakonito na obeh straneh."
Vedeli za članek
"Dnevnik ni ravnal sporno," pa je ocenil opozicijski poslanec in nekdanji novinar Aurelio Juri. Ob tem je poudaril, da je ministrstvo tisto, ki mora skrbno ravnati z občutljivimi dokumenti. Da je dokument prišel v javnost, pa po njegovem mnenju kaže na to, da odnosi na ministrstvu niso najboljši. Njegov poslanski kolega Miro Petek, ki je tudi nekdanji novinar, pa se je vprašal, kakšni so bili nameni osebe, ki je Dnevniku posredovala depešo. Po njegovi oceni je želela škodovati državi in zanetiti spor med Slovenijo in Srbijo.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.