'Podjetja si lahko že danes zagotovijo nižje cene energentov za 2024'

Na sestanku posebne vladne delovne skupine, v kateri so predstavniki ministrstva, pristojnega za energijo, ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ter predstavniki gospodarskih organizacij, so udeleženci naredili pregled preteklega leta in trenutnega stanja. Osrednja točka sestanka pa so bili obeti za naprej, je dejal Bojan Kumer.

Na sestanku sta sodelovala tudi predstavnika obeh energetskih stebrov, generalni direktor Gen energije Dejan Paravan in generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj. Vsak s svoje strani sta predstavila možne scenarije za naprej.

"Ugotovitev je bila, da so razmere ugodne - pri cenah plina smo denimo na precej nižjih ravneh - tako da si lahko podjetja že danes zagotovijo nižje cene plina za 2024," je poudaril Kumer.

Gospodarstvenikom so zagotovili, da so slovenska energetska podjetja pripravljena na oskrbo. Po Kumrovih besedah se točka preloma dogaja zdaj in za slovenske odjemalce bi radi zagotovili slovensko proizvodnjo.

Obenem je poudaril, da so cene trenutno nižje od zamejenih. "Govorimo o cenah brez pomoči. Naše sporočilo je, da trenutne tržne razmere omogočajo, da smo odgovorni. Pravočasno lahko storimo vse, kar je v naši skupni moči, da ne bo treba obremenjevati državnega proračuna, če slučajno podjetja ne bodo podpisala pogodb in bodo konec letošnjega leta spet prišla po pomoč, če bo cena ponovno narasla," je opozoril Kumer.

Cene energentov na svetovnih trgih sicer še naprej padajo, pri čemer se poraja vprašanje, ali se podjetjem morda splača še nekoliko počakati s sklepanjem pogodb. Kumer je ob tem spomnil, da je vlada lani nekaj časa odsvetovala sklepanje pogodb, ker so čakali, da se uredi več stvari tako na nacionalni kot evropski ravni.

Določene stvari bo treba urediti tudi letos, a gre pri tem po besedah ministra za manjše zadeve. "Predvsem pa se moramo že zdaj, ko je pred nami še vse leto, usmeriti v to, kako čim bolje zagotoviti konkurenčnost za 2024. To pomeni, da naj podjetja od vlade ne pričakujejo usmeritev, ali naj sklepajo pogodbe ali ne," je izpostavil. Osnovna funkcija podjetij - tako kot je bila pred krizo - je namreč tudi to, da obvladujejo tveganja v skladu z nabavnimi politikami, je poudaril.

Na sestanku je minister dobil občutek, da so gospodarstveniki te informacije sprejeli pozitivno in da si želijo še bolj odprto komunikacijo s sekcijo za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornice Slovenije. Zato bodo organizirali tudi širši sestanek, je še napovedal Kumer.

Nakup zemeljskega plina  za lastno uporabo ne gre enačiti z odjemom toplote 

Minister Kumer se je v četrtek sestal z župani nekaterih občin, so  povedali na ministrstvu, ki bo skušalo poiskati ustrezno rešitev in ki bi lahko pri daljinskem ogrevanju na podlagi zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije poseglo v variabilni del (končne) cene toplote.

Minister je na sestanek povabil tudi predstavnike Agencije za energijo, da bi skupaj pregledali podatke, zakaj je do te situacije prišlo. "Zdaj natančno pregledujemo podatke in ugotavljamo, ali so bile vse cene znižanega vhodnega energenta pravilno upoštevane. Če bo treba, bo vlada dodatno ukrepala, po potrebi tudi pri zamejitvi cen toplote na izhodnem delu," je za STA pojasnil Kumer.

Ob tem je poudaril, da so sistemi daljinskega ogrevanja večinoma v občinski lasti in da ima vlada na tem področju omejene pristojnosti. "Želimo pa, da se breme teh gospodarskih družb porazdeli ne samo na državni proračun, temveč da so tudi oni sami učinkoviti in da določeno učinkovitost prevzamejo nase," je dejal.

Če bodo vsi ukrepi, ki so jih opredelili na četrtkovem sestanku, obveljali, potem bi se to moralo pokazati v znižanju stroškov ogrevanja, je prepričan Kumer.

Vlada je konec oktobra zamejila ceno toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent v pretežni meri uporabljajo zemeljski plin. Zamejitev cen v poštev pride predvsem v sistemih v Mariboru, na Jesenicah, v Trbovljah in Novi Gorici.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je sicer odjem toplote iz daljinskega ogrevanja druga storitev kot nakup zemeljskega plina za lastno uporabo, saj imajo uporabniki daljinskega ogrevanja tudi strošek z nakupom in vzdrževanjem lastnih peči, v katerih plin pretvorijo v toploto.

Gospodinjski odjemalci so z vidika cene vhodnega energenta izenačeni, končna cena toplote pa je odvisna od več dejavnikov. Cena plina je namreč samo del končnega stroška za odjemalca plina. "Prav tako so sistemi daljinskega ogrevanja med seboj zelo različni (obseg, starost, tehnična dovršenost, optimalno obratovanje, gorivo ...), kar pomeni tudi različne fiksne stroške in različne variabilne stroške," so za časnik Večer pojasnili na ministrstvu.

Podobno pravijo v Komunali Trbovlje – da ne gre enačiti cene plina, ki ga nabavljajo, s ceno toplote. "Cena toplote namreč ni enaka ceni zemeljskega plina, temveč je v skladu z zakonodajo oblikovana na podlagi upravičenih stroškov nakupa zemeljskega plina, emisijskih kuponov, električne energije za pogon proizvodnih naprav in črpalk sistema ter ogrevnega medija," so povedali v komunali v Trbovljah, kjer so prebivalci v minulih dneh protestirali zaradi visokih cen.

Na ministrstvu zdaj z lokalnimi skupnostmi iščejo dodatne rešitve, ki bi lahko vodile v nižje končne cene toplote iz daljinskega ogrevanja. Miran Rožman iz Energetike Maribor je sicer za Večer povedal, da bo treba za skupno sprejemljivo rešitev narediti kar nekaj dodatnih analiz. Podobno za časnik pravi tudi direktorica Agencije za energijo Duška Godina: "Vsi skupaj iščemo najboljše rešitve za odjemalce, predvsem z vidika enakopravne obravnave. Vendar to še ne pomeni, da bo na koncu cena tudi enaka."