Avtobusni prevozi: kdo je 'kriv', da dva ponudnika obvladujeta trg?

"Prelaganje odgovornosti za trenutno stanje v javnem potniškem prometu samo na DUJPP (Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa)  je nekorektno," so v odzivu na kritike ob številnih težavah, s katerimi se soočajo uporabniki avtobusov, zapisali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer. 

"Zapleti te dni so sicer res neprijetni za uporabnike, a verjamemo, da bodo v doglednem času rešljivi," so še dodali, ob tem pa spomnili, da je bilo stanje na področju javnega potniškega prometa slabo, prenova pa nujna, zato "v zadnjih letih poteka največja reforma sistema javnih prevozov v zgodovini Slovenije". 

Toda: kaj je privedlo do tega, da sta več manjših ponudnikov, ki so imeli določeno regijo zelo dobro pokrito, zamenjala dva velika, ki jima je, zdaj je že jasno, v prvem planu dobiček? In ki bosta ob naslednjem podeljevanju koncesij toliko trša pogajalca?

Slovenija je bila z evropsko Uredbo o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza, ki je stopila v veljavo 3. decembra 2009, zavezana skleniti pogodbe o izvajanju javne službe na podlagi odprtega razpisnega postopka, ki omogoča konkurenco. Skrajni rok za izvedbo konkurenčnega postopka se je iztekel 3. decembra 2019, so spomnili na ministrstvu.

Prvi poskus konkurenčne oddaje koncesij za medkrajevne avtobusne prevoze je bil izveden leta 2010, vendar se je zaradi kartelnega dogovarjanja med ponudniki prevozov končal neuspešno, sodni postopki pa so se vlekli še osem let. Naslednji poskus oddaje koncesij je bil šele leta 2022, a je bil prav tako neuspešen. Državna revizijska komisija (DKOM) ga je namreč na podlagi revizijskih zahtevkov Agencije za varstvo konkurence in Računskega sodišča RS razveljavila. Javno naročilo je bilo nato v ponovljenem postopku uspešno zaključeno aprila 2023. 

Tretji razpis brez varoval za manjše prevoznike

Razveljavljen razpis iz leta 2022 je manjšim prevoznikom še omogočal, da se potegujejo za koncesije. Ministrstvo je namreč kot socialno merilo pri izboru dalo prednost ponudnikom, ki so v svoji ponudbi imeli večje število podizvajalcev, torej manjših prevoznikov. Vendar je bil to eden izmed razlogov, da je državna revizijska komisija razveljavila razpis, pojasnjujejo. 

Tretji razpis je bil zato pripravljen brez posebnih varovalk za manjše prevoznike. "Konkurenčni razpis je tako pripeljal v situacijo, da imamo na trgu duopol, dva koncesionarja, ki sta skoraj v celoti prevzela trg javnega prevoza v Sloveniji," so zaključili.  

Aprila 2023 so bili tako na razpisu izbrani štirje koncesionarji, in sicer Nomago, Arriva, Avtobusni promet Murska Sobota in Javno podjetje Ljubljanski potniški promet. Oktobra lani so z njimi podpisali koncesijske pogodbe za obdobje petih let, z možnostjo podaljšanja še za tri leta z začetkom izvajanja 1. julija 2024.

Koncesionarji ne izvajajo pogodbenih zavez – opustili so izvedbo prevozov

Kot še pojasnjujejo na ministrstvu, so sami želeli, da bi se koncesije začele izvajati že prej, vendar so koncesionarji prosili za dodaten čas za pripravo. Nazadnje so imeli na voljo 15 mesecev oziroma celo 17, glede na to, da so julija in avgusta šolske počitnice. Na DUJPP v vmesnem obdobju pripravljali nove vozne rede, koncesionarji pa naj bi v tem času zagotovili zadostne vire. S prijavo na razpis in s sklenitvijo koncesijske pogodbe so se namreč zavezali, da zagotovijo dovolj kapacitet, vozil in voznikov, da bodo sposobni odpeljati vse linije, ki so določene v novih voznih redih. 

Okvirni vozni redi, ki so določali pogostost odhodov avtobusov v časovnih oknih, so bili del razpisa, podrobne so izdelali po sklenitvi pogodb s koncesionarji. Te so na ministrstvu tudi pozvali, naj upoštevajo urnike vseh šol ter prilagodijo odhode. "Vozni redi, ki so trenutno objavljeni, so torej bili usklajeni in potrdili so jih koncesionarji, ki so se zavezali, da jih bodo tudi v celoti izvajali," poudarjajo na ministrstvu. Osnutke podrobnih voznih redov je DUJPP poslal v uskladitev vsem občinam. 

"Prve dni septembra se je izkazalo, da je na terenu prišlo do številnih zapletov. V nekaterih primerih je res šlo za nedoslednosti v samih voznih redih, v številnih primerih pa se je izkazalo, da so koncesionarji preprosto opustili izvedbo prevozov, kar je seveda kršitev koncesijske pogodbe. Družba za upravljanje javnega potniškega prometa je za reševanje zapletov z voznimi redi angažirala vse svoje moči, ne more pa reševati izpadov prevozov, ker so za izvedbo zadolženi koncesionarji, ki morajo na teren poslati avtobuse, skladno z uradnimi pogodbenimi voznimi redi in ne skladno s tistimi, za katere so se sami odločili, da jih lahko izvedejo. Posebej je treba poudariti, da sta se koncesionarja sama prijavila na razpis, poznala sta pogoje in zavezala sta se, da bosta to izvajala," opozarjajo na ministrstvu. 

Ob tem dodajajo, da so največje težave na območju jugovzhodne Slovenije. 

Poudarili so, da mora javni potniški promet ostati javen. Če bo treba, bodo angažirali inšpektorje, neizvajanje koncesionarjev pa kaznovali s 1000 evrov kazni za neizvedeno vožnjo. "Tudi v nadaljevanju bo potekalo usklajevanje s terenom in z lokalnimi deležniki, tudi šolami, predvsem pa ne bodo dopustili, da bodo posamezni akterji zaradi osebnih parcialnih in tudi ekonomskih interesov izvajali pritiske na plečih uporabnikov javnega potniškega prometa. Javni potniški promet je namenjen ljudem, kjer ne sme biti prvi in glavni cilj dobiček podjetij."