Zaradi koncesij zapiranje zdravstvenih domov?

Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja v zvezi s podeljevanjem koncesij za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti ministrstvu za zdravje izreklo negativno mnenje. Kot je pojasnil prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel, so ugotovili, da ministrstvo postopka za izdajo soglasja k podelitvi koncesije ni podrobneje določilo v svojih internih aktih, prav tako pa ni dosledno preverjalo, ali podelitev posamezne koncesije pomeni tudi širitev mreže javne zdravstvene službe, in je tako soglasja k nameravanim podelitvam v posameznih primerih podelilo brez predhodne preveritve.

Računsko sodišče je poleg ministrstva za zdravje revidiralo še šest občin ter pripadajoče zdravstvene domove, in sicer Lenart, Novo mesto, Postojno, Slovensko Bistrico, Škofjo Loko in Vrhniko. Revizija se nanaša na obdobje med leti 2000 in 2006, poročilo pa med drugim razkriva, da število podeljenih koncesij narašča že od leta 1993, pri čemer je računsko sodišče ugotovilo strm porast podeljenih koncesij po letu 2004, je pojasnil Vesel.

Glede občin je računsko sodišče ugotovilo, da te niso zagotovile ustreznih podlag za podeljevanje koncesij za opravljanje javne zdravstvene službe, saj niso prejele ustreznega strateškega dokumenta, ki bi določal dolgoročne usmeritve razvoja osnovnega zdravstvenega varstva v občini. Po Veselovih besedah kar trije od revidiranih zdravstvenih domov ne zagotavljajo več vseh dejavnosti, ki jih določa zakon, saj se je ponekod obseg programa splošnih ambulant in zobozdravstvene dejavnosti zmanjšal tudi za polovico. Glede na poročilo računsko sodišče tako ugotavlja, da obstaja veliko tveganje, da zdravstveni domovi ne bodo mogli več izvajati svoje dejavnosti, če ministrstvo in občine ne bodo ukrepali.

Sedaj računsko sodišče od ministrstva v 90 dneh zahteva odzivno poročilo, v katerem mora slednje izkazati začetek aktivnosti za določitev standardov, prostorov, kadrov, materiala in opreme ter strokovno-tehničnih pogojev v zdravstveni dejavnosti. Nadalje pričakuje določitev razporeda zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe in vzpostavitev nadzora nad izvajanjem vsaj laboratorijske medicine, to pa na takšen način, da se bo dalo preveriti finančne učinke, je pojasnil Vesel.

Zdravniška zbornica: Koncesionarji ohranjajo javno zdravstveno varstvo

Na negativno mnenje računskega sodišča so se že odzvali v Zdravniški zbornici Slovenije, kjer poudarjajo, da se je koncesionarstvo izkazalo kot učinkovita oblika zdravstvenega varstva, ki jo sprejema večina Evrope, pa tudi slovenski bolniki. "Kot je znano številnim državljanom, ki obiskujejo zdravnike koncesionarje, enako kot pri zdravniku, zaposlenem v javnem zdravstvenem zavodu, tudi pri koncesionarju za pregled in zdravljenje v okviru Pravil ZZZS ne plačajo," še poudarjajo v zdravniški zbornici.

Kot je povedala predsednica Gordana Kalan Živčec, je neustrezno govoriti o tem, da je zdravstveni dom izgubil svojo funkcijo zaradi odhodov med zasebnike. Potrebna je sprememba zakonodaje in ob tem predsednica pričakuje pobudo ministrstva, da skupaj oblikujejo zakonodajo, ki bo po meri državljanov.