Razvoj nacionalne platforme: pacienti bodo lahko preverili svoje simptome

Kot je pojasnila državna sekretarka na zdravstvenem ministrstvu Valentina Prevolnik Rupel je skoraj polovico od 55 predlaganih usmeritev predlagal strateški svet za zdravstvo. Vse usmeritve so strnili v pet sklopov ter določili temeljne cilje.

Slednji je predvsem povečati časovno dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev, izboljšati učinkovitost izvajanja zdravstvene oskrbe in njeno kakovost. Ob tem pa tudi izboljšanje motivacije zaposlenih v zdravstvenem sistemu ter spodbujanje pacientov k aktivni vlogi pri njihovem zdravstvu.

Krepitev timov, prenos kompetenc in prenova glavarinskih količnikov

Prevolnik Ruplova je na tiskovni konferenci izpostavila 12 ključnih usmeritev, kot prvo pa je izpostavila prav prenovo ambulante družinske medicine. Ekipo posamezne ambulante bi po novem sestavljal specialist družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra, za polovični delovni čas pa tudi administrativno-tehnični delavec. 

"Specialistov družinske medicine v Sloveniji manjka. Ta problem skušamo ustrezno nasloviti, vendar pa novih zdravnikov ne moremo dobiti naenkrat. Razširitve gredo tu predvsem v smeri okrepitev timov družinske medicine," je povedala. Pojasnila je, da to pomeni, da bi lahko nekatere storitve, ki jih sedaj izvaja družinski zdravnik, prenesli na nekatere ostale kadre, kot so na primer diplomirane medicinske sestre.

S tem morajo, kot je dodala, določiti tudi seznama kompetenc diplomirane medicinske sestre: "To seveda naredi stroka, bo pa slednje do določene mere razbremenilo zdravnike družinske medicine." Torej glavne usmeritve na tem področju so krepitev timov, prenos kompetenc ter prihodi specialistov iz tujine.

Ob tem je izpostavila tudi prenovo obračunskih modelov, ki jo že prenavlja ZZZS, a po njenem mnenju prepočasi. "Na kar nekaj področjih so obračunski modeli zastareli. Želimo si, da se prenova zaključi do konca naslednjega leta." ZZZS bo do 15. oktobra pripravil plan prenove modela plačevanja ambulantne dejavnosti, ostale pa do leta 2024.

Prav tako imajo tu v mislih tudi prenovo obračunskega modela na primarni medicinski ravni: "Glavarinski količniki ne izražajo težavnosti obravnave bolnika. Edini kriterij, ki ga glavarinski količniki upoštevajo, je starost pacienta. Treba je preučiti, ali je možno dodati še kakšen kriterij."

Direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar je ob tem dejala, da ZZZS še ne more napovedati, koliko glavarinskih količnikov bo imel posameznik, je pa ob tem zagotovila, da bodo prenovo naredili v najkrajšem možnem času. "Okvirni datum je zapisan v smernicah, to je v letu 2024," je povedala. Državna sekretarka pa je še poudarila, da število specialistov družinske medicine še vedno ostaja takšno, kakršno je. Cilj je tega ukrepa je po njenih besedah predvsem zagotovitev bolj pravične obremenitve vseh družinskih zdravnikov. 

Razvoj nacionalne platforme - pacient bo lahko na njej preveril, ali je samozdravljenje dovolj

Na področju kakovosti so vse usmeritve prišle s strani strateškega sveta, poudarjajo pa, da so tu prva usmeritev registri. Prevolnik Ruplova pa je izpostavila tudi kazalnik kakovosti, predvsem kazalnik izidov zdravljenja. "Ti so v veljavi že nekaj časa, vendar pa nekako niso bili implementirani," je dejala. Je pa ob tem dodala, da kazalnikov ne bodo uvajali, dokler ne bodo informatizirani, saj morajo biti kazalniki ustrezno digitalizirani.

Ob tem pa se eden od sklopov usmeritev nanaša tudi na ozaveščenost pacientov in dvig zdravstvene pismenosti. Zato je državna sekretarka napovedala razvoj nacionalne platforme: "Ta bo omogočala, da pacient, še preden stopi v stik z zdravstveno službo, preveri, ali simptomi, ki jih ima, narekujejo obisk zdravnika ali je dovolj samozdravljenje."

Poudarila je, da bo to platforma, ki bo podkrepljena s strokovnimi smernicami, temeljila pa bo na medicinskih dokazih. "Namesto, da bi simptome iskali na Googlu, bodo lahko te preverili tu. Gre za dodatno ponudbo, ki pa ne bo nadomestila triaže, ambulante, klica zdravnika. To bo popolnoma nova storitev, ki bo namenjena opolnomočenju pacientov," je dejala.

Ob tem je poudarila, da podobne platforme že obstajajo tudi ponekod v tujini.

'Poudarek je treba dati tudi krajevni in finančni dostopnosti'

Kaj pa dostopnost zdravstva? Prevolnik Ruplova je med usmeritvami izpostavila predvsem časovno dostopnost do zdravstvene obravnave. Predlagali so, da bi se lahko za eno storitev izdala samo ena napotnica ter da se neveljavne napotnice avtomatsko zbrišejo. Zmanjšati želijo tudi število stopenj nujnosti in število terminov, na katere bolniki ne pridejo.

Napotitev na sekundarno raven bo morala biti tako po novem izvedena na podlagi kliničnega pregleda in ne prek telefona. Ob tem pa ocenjujejo še, da je prenizka tudi cena prvega pregleda.

Mlakarjeva je medtem dejala, da ZZZS pripravljene smernice pozdravlja, saj da te zajemajo velik del ukrepov, ki jih je Zavod izpostavljal že dlje časa. "Kažejo, da samo z dodatnimi finančnimi injekcijami v sistem ne moremo rešiti trenutnih težav. Potrebni so namreč tudi drugi nefinančni ukrepi," je poudarila.

Izpostavila pa je tudi, da je treba, ko se govori o dostopnosti do zdravstvenih storitev, izpostaviti tudi krajevno in finančno dostopnost. "Vsega tega ne smemo zanemariti. V tem delu se je strateški svet zelo zgledno dotaknil redefinicije mreže zdravstvenih dejavnosti."

Član strateškega sveta za zdravstvo Dorijan Marušič pa je prepričan, da bo, če bodo do konca 2025 ukrepi tudi sprejeti, za državljane boljše: "Obravnava bi bila, če bodo ukrepi sprejeti, bolj enakopravna, hitrejša in tudi merljiva."

Dokument se po njegovem mnenju sicer dotika nekaterih najbolj perečih tem v slovenskem zdravstvenem sistemu. "Dokument pobira to, kar je predlagal strateški svet," je dejal ter ob tem ocenil, da je veliko predlogov prišlo tudi s strani stroke.

Ministrstvo v smernicah, pod katere je podpisan državni sekretar Marjan Pintar, poudarja, da te naslavljajo področja oziroma prednostne naloge na področju zdravstva, s katerimi bodo v naslednjih dveh letih zagotovili stabilnost zdravstvenega sistema, povečali dostopnost do zdravstvenih storitev, izboljšali izide zdravljenja prek izmenjave dobrih praks med zdravstvenimi izvajalci in zagotavljanja razvoja in optimizacije organizacije dela in procesov ter zmanjševali izkazane neenakosti med prebivalci na ravni države in posameznih regij.