Ministrica za delo vztraja pri dvigu minimalne plače: Gre za dostojno delo in ne socialni prejemek

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak vztraja pri 4,7-odstotnem dvigu minimalne plače, potem ko sindikati in delodajalci niso dosegli dogovora o dvigu. 

Višina dviga bo v petek objavljena v uradnem listu, ministrica pa pravi, da bo vztrajala kljub morebitnim pomislekom na vladi, saj gre za odločitev, ki je v njeni pristojnosti.

Kopač Mrakova je pred današnjo sejo vlade izrazila obžalovanje, da sindikati in delodajalci niso dosegli dogovora o višini dviga minimalne plače. "Minimalna plača je tista točka, kjer najtežje dosežemo dogovor, pa bi bilo morda najbolj potrebno, da presežemo razlike," je dejala v izjavi novinarjem.

Prepričana je, da 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače ne bo ogrozilo slovenskega gospodarstva. Realno bodo stroški delodajalcev narasli za tri odstotne točke, vendar glede na gospodarsko rast in razmere meni, da je prav, da se najnižji prag plač dvigne. "Gre za dostojno delo in ne socialni prejemek," je poudarila ministrica.

Spomnila je, da je po zakonu prav ona odgovorna za to odločitev, vlada pri tem nima formalnih pristojnosti, vendar pa pričakuje, da bodo o tem vendarle neformalno govorili tudi ob robu današnje seje. Ob objavi njenega predloga za dvig minimalne plače je sicer na največ nasprotovanja naletela v koalicijski SMC.

Delodajalci: Dvig za 4,7 odstotka je nevaren precedens

Nasprotovanje predlogu so danes znova izrazili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer menijo, da je dvig minimalne plače za 4,7 odstotka nevaren precedens, saj ne sloni na smiselnih argumentih.

Gospodarstvo je po njihovih besedah sicer v vzponu, vendar bodo manj uspešne panoge plačale ceno uspeha ostalega dela gospodarstva, uspešnejši del gospodarstva pa bo plačal dvig plačnih pričakovanj. Namesto dviga minimalne plače bi se morala država usmeriti v izboljševanje pogojev za srednji razred, so poudarili.

Nasprotno menijo na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), kjer predlagani dvig ne le podpirajo, temveč bi mu dodali še nekaj odstotnih točk. Kot opozarjajo, bo minimalna plača tudi z dodatnimi 4,7 odstotka oziroma 25 evri namreč "komaj presegla prag revščine, zato bi tudi v tem primeru zelo težko govorili o pravičnem plačilu in človeka dostojnem življenju".

Ocenjujejo, da bo kljub temu vsaj nekoliko olajšala "boj za vsakdanje preživetje", zato predlog Kopač Mrakove podpirajo. Ob tem pričakujejo nadaljevanje socialnega dialoga o minimalni plači.

Delodajalci bi sicer po prvotnem predlogu plačo dvignili za 1,7 odstotka, kolikor je lani znašala inflacija, sindikati pa za 6,2 odstotka. Delodajalci so svoj predlog v pogajanjih s sindikati zvišali na 3,5 odstotka, sindikati pa vztrajali pri prvotni zahtevi. Ker niso dosegli dogovora, bo ministrica uveljavila svoj predlog.

Delodajalci bi sicer po prvotnem predlogu plačo dvignili za 1,7 odstotka, kolikor je lani znašala inflacija, sindikati pa za 6,2 odstotka. Delodajalci so svoj predlog v pogajanjih s sindikati zvišali na 3,5 odstotka, sindikati pa vztrajali pri prvotni zahtevi. Ker niso dosegli dogovora, bo ministrica uveljavila svoj predlog.

Po zakonu o minimalni plači višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Višina mora biti v uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, v tem primeru do tega petka, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.