Ministrica z Bržanom o spornih označevalnih tablah v Kopru

Kot je v izjavi za medije povedala ministrica, je koprska mestna občina ena najbogatejših z vidika kulturne dediščine. Za svojo dediščino in za institucije skrbi zgledno, na ministrstvu skušajo podpirati ta prizadevanja, saj se zavedajo, da ne sme biti vse breme na občini. "Saj tudi kadar govorimo o lokalnem, pravzaprav govorimo o nacionalnem, o naši skupni dediščini", je poudarila ministrica. Z županom in ekipo so začrtali nekaj izzivov za naslednje leto.

Spregovorila sta tudi o spornih označevalnih tablah z zgodovinskimi imeni ulic in trgov, ki naj bi jih v skladu z odločbo inšpektorata za kulturo in medije odstranili, a so jih na pobudo župana Bržana protestno obrnili. Kot je povedala ministrica, so zelo blizu rešitve. Izpostavila je, da je Koper multikulturno mesto z bogato zgodovino, ki je specifična na stičišču kultur, jezikov in narodnosti ter napovedala, da bodo za naprej iskali sistemske rešitve, ki bodo ustrezale takšnim specifičnim območjem.

Na tablah, ki jih je občina postopoma nameščala od leta 2017, so navedena zgodovinska imena trgov in ulic, kakršna so nosila v preteklih stoletjih. Inšpektorat za kulturo in medije občini očita kršitev zakona o javni rabi slovenščine. Po ugotovitvah inšpektorata je spornih 33 tabel, na katerih so zgodovinska in ledinska imena ulic in trgov v italijanskem oziroma beneškem narečju, ki so na stavbah v središču mesta.

Bržan pa je glede tabel povedal, da je v celotnem kolesju reševanja te težave neka napaka, da so table postavili, da je prišlo do prijave in odločbe inšpektorata. "Vsaka institucija ali del institucije je neko delo opravil, ampak rezultat je bil napačen," je dodal. Kot je še povedal, se je rešitev že nakazala in pričakujejo, da bodo nove table postavljene v kratkem. Z ministrico se je želel pogovoriti tudi zato, da se take stvari ne bi več ponovile.

Po Bržanovih besedah je sicer Mestna občina Koper ena tistih, ki je bila pol stoletja ali več zanemarjena z vidika skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Kulturna identiteta tega prostora se je v 50. in 60. letih minulega stoletja po njegovih besedah začela izgubljati in prav je, da se jo ponovno obudi. Lokalna skupnost se trudi, pričakujejo pa tudi podporo ministrstva za kulturo pri vzdrževanju bogate stavbne dediščine. Z ministrico sta med drugim spregovorila tudi o nujno potrebnih depojih, ki jih tamkajšnje institucije potrebujejo.