Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar glede primera Šami meni, da je slovenski politični prostor verjetno izgubil kompas, saj politični vrh, med njimi nekateri poslanci in ministri, pozivajo k nespoštovanju avtoritete sodišč in javno problematizirajo zakonito delo organov ministrstva za notranje zadeve, kar so potrdila vsa sodišča.
Györkös Žnidarjeva je v izjavi medijem v DZ dejala, da sicer razume, da "se približujejo volitve in da je zaradi tega veliko nervoze, a to ne pomeni, da Slovenija ni dolžna na svojem teritoriju izvajati oblasti". Prepričana je, da bi najvišji predstavniki države to morali vedeti, saj se nihče nima pravice postaviti nad avtoriteto neodvisnih in nepristranskih sodišč.
Ministrica se pridružuje ocenam, da je sirski državljan Ahmad Šami predmet političnih zlorab "tistih, ki so dajali lažne obljube v času, ko so postopki pred sodnimi inštancami še potekali, kljub temu, da so vedeli ali pa bi morali vedeti, da se zanj zadeve pred sodišči ne bodo pozitivno iztekle".
Opozorila je, da Šamiju ni pritrdilo niti upravno sodišče niti vrhovno niti ustavno niti evropsko sodišče v Luksemburgu. "Takšno navidezno humanitarnost je izjemno težko implementirati," je dejala.
Prav tako kot nesprejemljive ocenjuje pritiske na upravne organe. "Slišali smo predloge, da naj bi se postopki vodili na cesti. Vse to je neprimerno, nevzdržno, nesprejemljivo, ker država ne pripada političnim strankam," je dodala.
Poudarila je, da je ministrstvo za notranje zadeve velikokrat na različnih nivojih, tako v DZ kot tudi na odborih, pozivalo k pogovoru oz. oblikovanju celovite strategije države na področju migracij in azila. "Nismo dobili ničesar drugega razen kritik in razdiralnosti. Zato ocenjujem, da je to še vedno velik problem," je dejala.
Na vprašanje, ali so te kritike usmerjene tudi na predsednika vlade Mira Cerarja, je odgovorila, da je premier iskal rešitev po 51. členu, ki je zakonita. A konsenza na vladi glede te rešitve ni prišlo, zato je bila ta točka na koncu umaknjena.
Glede vprašanja, ali ima Šami še kakšno pravno možnost, da bi ostal v Sloveniji, pa je dejala, da je dublinski postopek končan s pravnomočno odločitvijo vrhovnega sodišča. Predaja oz. deportacija je posledica pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča.
Ministrica je povedala, da je diskrecijska klavzula po dublinski uredbi pravica države, ne pa prosilca. To bi bilo v nasprotju z dublinsko uredbo, katere namen je preprečiti, da si prosilci lahko samo izberejo državo, v kateri želijo zaprositi za mednarodno zaščito, je dodala.
Strokovno stališče ministrstva za notranje zadeve pa je, da je uporaba diskrecijske pravice možna le do pravnomočnega končanja postopka. "Vsekakor pa ta klavzula ne more biti uporabljena na način, da bi postala pravilo in ne samo izjema," je povedala.
Ob tem je opozorila, da v času trajanja postopka odločevalci niso zaznali nobenih elementov, ki bi upravičevali uporabo diskrecijske klavzule.
Györkös Žnidarjeva se je odzvala tudi na napoved Levice, da bo proti njej vložila interpelacijo, če se bo nadaljevala deportacija Šamija. "Z interpelacijo nimam popolnoma nobenega problema. Je pa izjemno težko biti politik v državi, v kateri vidni predstavniki države pozivajo k nespoštovanju avtoritet sodišč," je dejala.
Kot pravi, je do tega trenutka realizirala vse, kar so si na ministrstvu zadali v tem mandatu. Zato je ministrstvo za notranje zadeve po njenih besedah zgodba o velikem uspehu.
"Zanimivo pa je, da se predlogi za interpelacijo niso pojavljali v ključnem trenutku, ko je bila država v najtežjih časih, ko sem odločno zavrnila predlog evropskega komisarja, da bi se Slovenija spremenila v migrantski filter za Evropo, ko sem mu povedala, da se bomo temu uprli z vsemi sredstvi," je še povedala.
Namerno zavajanje ministrice?
Iz stranke Levica so sporočili, da bo po njihovih informacijah Šami izkoristil pravne možnosti, h katerim ga je včeraj na novinarski konferenci napotila generalna sekretarka vlade. ''Pričakujemo, da Cerar ne bo prelomil obljube, da Ahmad ostaja del naše skupnosti in da ne bo postal žrtev merjenja mišic v vladi. V resnici je stvar banalna: njegova usoda in usoda njegove družine je na kocki, ker hoče ministrica za notranje zadeve premierju za vsako ceno dokazati svoj prav,'' so dodali v stranki.
Poudarili so, da je konsenz pravnih strokovnjakov na čelu z dr. Matevžem Krivicem, da vsaka država diskrecijsko klavzulo dublinske uredbe lahko uveljavlja kadarkoli, tudi po zaključku sodnih postopkov. ''Kljub temu ministrica zatrjuje, da so postopki končani in deportacija edina možnost. Ministrica očitno ne izbira sredstev. Namerno zavajanje ministrice je še dodaten dokaz, da bi bila njena interpelacija upravičena,'' so poudarili.
Blažič: Šami v slabem psihološkem stanju, a še iščemo rešitev
Miha Blažič, aktivist in zastopnik Šamija je potrdil, da je Šami trenutno v zelo slabem psihološkem stanju. Ob tem pa je dodal, da nadaljujejo posvetovanja s pravniki o možni rešitvi, po kateri bi Šami lahko ostal v Sloveniji. Zato upajo, da ne bo notranje ministrstvo deportacije izpeljalo še pred tem.
Kot je povedal Blažič, je položaj po tistem, ko vlada ni uspela najti rešitve za Šamija, precej zmeden. "Šami je iz trenutka, ko ga je sprejel državni vrh, nenadoma padel v položaj, ko se ga obravnava kot kriminalca. Zato je v precej slabem stanju in nas zanj skrbi," je dejal.
Obenem nadaljujejo posvetovanja s pravniki, kako postopek peljati dalje. Poudaril je, da se pravniki ne strinjajo s stališčem ministrstva za notranje zadeve, da Slovenija po pravnomočnosti dublinskega postopka ne more več uporabiti diskrecijske klavzule iz dublinske uredbe. "Menimo, da ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar tu neposredno zavaja," je dodal. Na to so opozorili tudi v stranki Levica.
Obstaja tudi možnost, da bi Šami podal novo prošnjo za azil, kar so razumeli tudi iz izjav generalne sekretarke vlade Lilijane Kozlovič po četrtkovi seji vlade. "Gotovo so v zadnjih dveh letih, ki bi jih ministrstvo moralo preučiti, nastale nove okoliščine, ki bi pripeljale do drugačnega izteka postopka," je prepričan Blažič.
KOMENTARJI (253)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.