Ministrica upa, da se bodo sindikati prav odločili

Vlada je enotna o interventnem zakonu za zamrznitev plač, če v sindikatih javnega sektorja ne bodo podprli nobenega od predlogov za ohranitev mase sredstev za plače na ravni leta 2009, je ocenila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Sicer pa si želi, da bi se sindikati odločili za odpravo napak in plačnih nesorazmerij.

Kot je povedala, je današnja situacija popolnoma drugačna kot avgusta 2008, ko se je prejšnja vlada zavezala, da bo v letu 2010 plačna nesorazmerja v celoti odpravila. ''Finančna ocena, ki smo jo pripravili, pokaže, da bi se masa plač za javne uslužbence v letu 2010 povečala za 380 milijonov evrov bruto sredstev, kar pomeni rast plač prek devet odstotkov v letu 2010. To je dejstvo nove plačne reforme.'' Ponudba vladne strani, da se vse zakonsko dogovorjene pravice v popolnoma drugačnih razmerah v letu 2010 ne izvršijo, je po njeni oceni korektna, ''saj integralnih proračunskih sredstev preprosto ni''. Pavlinič Krebsova je sindikatom ponudila dva predloga. ''Prvi predlog pomeni zamrznitev plač ob dejstvu, da se ne odpravijo plačna nesorazmerja, da se plače ne uskladijo z inflacijo, da tudi v tem letu ne bo dveh odstotkov redne delovne uspešnosti, le napredovanja bi se izvedla, ob upoštevanju, da bi se v letu 2010 število javnih uslužbencev zmanjšalo za najmanj en odstotek, kar pomeni 1500 v celotnem javnem sektorju,'' je povedala.

Po drugem predlogu pa bi najprej odpravili napake, ki so jih nesporno zaznali vsi v tem plačnem sistemu. Ministrica za javno upravo je povedala, da je bila v pogovoru s sindikati zelo odkrita in da ne vidi odpravljanja napak le v plus, ampak v pravičen plačni sistem. Na podlagi teh odpravljenih napak bi s 1. 1. 2010 odpravili plačna nesorazmerja v celoti, kar pomeni, da bi imeli čas za odpravljanje teh napak nekje do decembra. Zaradi sprejetega izhodišča, da masa plač ostane na ravni leta 2009, pa bi morali v letu 2010 hkrati zmanjšati plače. ''Glede tega smo predlagali več variant, sindikati pa lahko predlagajo tudi kakšno drugačno,'' je poudarila in dodala, da je sindikatom lepo povedala: če znajo ponuditi druge ukrepe, ki pomenijo ustavitev rasti plač, so dobrodošli. ''Izhodišče pa nesporno ni stvar pogajanj: masa plač se mora ohraniti v obsegu, kot je bila predvidena v proračunu 2009. Lahko tudi zmanjšamo število javnih uslužbencev za deset odstotkov. Zavedam se, da je to enostavno reči, po moji oceni pa ni mogoče odpustiti s 1. 1. 2010 15.000 javnih uslužbencev, ne da bi ohromili delovanje javnih služb in okrnili kvaliteto javnih storitev, ki jih na podlagi obstoječih predpisov nudimo državljanom''.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če v sindikatih ne bodo podprli nobenega od vladnih predlogov, je Pavlinič Krebsova odgovorila, da je po njeni oceni vlada tu enotna. ''Z interventnim zakonom bomo morali zamrzniti odhodke in narediti položaj stabilen. Ker želim, da bi javni uslužbenci imeli stabilen položaj, sem za to, da bi se odločili, da čim prej odpravimo napake in plačna nesorazmerja, a kljub temu ob enakih izhodiščih potrpimo in izrazimo solidarnost z gospodarstvom in upoštevamo posledice krize.''

Kot je še povedala ministrica, je vlada naložila ministrom, da v letu 2010 izvedejo strukturne ukrepe na področju modernizacije javnih zavodov in da v procesu debirokratizacije in deregulacije pogleda, kateri so nujni postopki, ki so še v javnem interesu. Ostale morajo s spremembo zakonodaje odpraviti. ''V nadaljevanju lahko le na tak način zmanjšamo število javnih uslužbencev,'' je dodala.