Vlada sprejela predlog zakona o zdravstveni dejavnosti. Prvi odzivi kritični

Vlada je na današnji seji potrdila besedilo predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, je na novinarski konferenci dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Po predlogu novele zakona bo zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, razen v redkih primerih onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih.

Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da predlog novele spodbuja zaposlene, da bi več delali oziroma ostajali v matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem zavodu bodo za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani prek podjemne pogodbe, ki bo davčno bolj ugodna.

Soglasje za delo pri drugem delodajalcu bodo poleg zdravnikov potrebovali tudi zdravstveni sodelavci. Soglasje pa bo mogoče pridobiti le za delo znotraj javne zdravstvene mreže, torej pri javnem zavodu ali koncesionarju, ne pa tudi za delo pri čistih zasebnikih. Soglasje bodo lahko izdali pod določenimi pogoji za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe.

Soglasje za delo drugje bo lahko izdano za delo na fakultetah, zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in v okviru mobilnega paliativnega tima ter za delo pri Rdečem križu, Slovenija Transplant, gorski reševalni službi, za gasilce, civilno zaščito in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu.

V okviru dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu bodo zdravstveni delavci lahko opravljali tudi raziskovalno, pedagoško in strokovno delo.

Predlog novele zakona predvideva tudi izjemo, in sicer bodo lahko javni zavodi z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja in imajo določeno število let delovnih izkušenj, izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. "Gre za zaščito javnih zdravstvenih zavodov," je dodala ministrica.

Prevolnik Rupel je med ključnimi rešitvami predloga navedla tudi uvajanje merjenja efektivne obremenitve zdravstvenih delavcev. Metodologija za merjenje bo enotna, na ministrstvu pa jo vidijo kot orodje vodstev zavodov, ki bodo lahko na podlagi merjenja obremenitve odločali o soglasjih za delo drugje in o sklenitvi podjemnih pogodb.

Predlog novele zakona natančno opredeljuje tudi javno zdravstveno službo, javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, ki jo bo po novem določala vlada, in uvaja zdravstvene regije. Slednje bodo predvidoma oblikovane podobno kot območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Predlog novele kategorizira bolnišnice, in sicer na specialne, splošne, terciarne bolnišnice in na univerzitetni klinični center ter definira tudi dnevne bolnišnice.

Obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo bo, če bo novela sprejeta v taki obliki, veljala za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni zdravstveni mreži, ne več le za zdravnike. "Ker bodo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključeni vsi delavci, bodo obremenitve bolj enakomerno razporejene in bodo tisti delavci, ki sedaj izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, razbremenjeni," je pojasnila Prevolnik Ruplova.

Ministrica si od zakona obeta predvsem večjo preglednost, boljšo informiranost in bolj urejeno stanje na področju zdravstvene dejavnosti. Vlada bo predlog zakona zdaj poslala v obravnavo državnemu zboru, ki ga bo obravnaval po rednem postopku.

Beovićeva: Novela zakona ne bo rešila problemov zdravstva

Da predlog novele ne bo rešil problemov zdravstva, bolnika ne bo postavila v središče in ne bo povečala števila obravnav, pa je v izjavi poudarila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, je ob tem opozorila na možnost odhodov zdravnikov iz javnih ustanov zaradi prepovedi dela pri zasebnikih.

Po predlogu novele bi bilo namreč delo zaposlenih v javnih zdravstvenih ustanovah pri t. i. čistih zasebnikih razen v redkih izjemah prepovedano. Sočasna zaposlitev v terciarni javni ustanovi in pri čistem zasebniku bi bila sicer omogočena vrhunskim strokovnjakom, a bodo moraliti najprej zapustiti javno zdravstvo in se zaposliti pri zasebnikih, da se bodo lahko pod omejenimi pogoji vrnili pomagat v javne ustanove, je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Po njihovi oceni bi to lahko vodilo v odhode zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov, posledično pa v zmanjšanje števila opravljenih zdravstvenih storitev.

Najbolj bi lahko bile po besedah Beovićeve na udaru stroke, v katerih v Sloveniji dela majhno število zdravnikov specialistov. "Slabo pa bo to seveda tudi za majhne oddelke po Sloveniji, kjer bo zadoščalo, da se bo za to odločil en sam zdravnik. Že ob odhodu enega samega zdravnika lahko taka majhna dejavnost propade," je opozorila.

Predsednica zbornice je ob tem opozorila tudi, da je težko motivirati zdravnike, da postanejo predstojniki oddelkov, saj položaj prinaša veliko odgovornost, po novem pa bi bilo prepovedano celo kakršnokoli sodelovanje strokovnih direktorjev in predstojnikov s koncesionarji. V primeru omenjenih prepovedi bodo vodstvena mesta zdravnikom še manj zanimiva, je dejala Beovićeva.

Pri napovedi nagrajevanja zdravnikov za dodatno delo po manj obdavčenih podjemnih pogodbah pa je predsednica zbornice opozorila, da bo to mogoče le ob določenih pogojih. "Ne bo pa spremenjena organizacija dela in nagrajevanje za osnovno delo, ki bi pritegnilo zdravnike, da ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu, in jih motiviralo, da naredijo več," je dodala.

Zdravniška zbornica sicer zadnje različice predloga novele še ni prejela. Ob tem je predstojnica poudarila, da so se s predsednikom vlade na sestanku dogovorili, da bo zbornica sodelovala pri oblikovanju novele, a se to ni zgodilo.

Fides: To je dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer

Odzvali so se tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, kjer pravijo, da potrjenih predlog noveledokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer, od katerega pacienti ne bodo imeli ničesar, bo pa prinesel še en velik pretres za javni zdravstveni sistem.

Predlog namreč ne rešuje dejanskih težav v kadrovsko osiromašenem javnem zdravstvenem sistemu in ne ponuja nobenih vzpodbud, da bi v javni zdravstveni sistem privabili manjkajoče kadre, so opozorili ter dodali, da "staviti reševanje javnega zdravstva zgolj na dodatne obremenitve zaposlenih ni prava pot k rešitvam".

Še bolj zaskrbljujoče je po navedbah sindikata dejstvo, da vlada najprej uvaja generalno prepoved dela pri zasebnikih za vse zaposlene v javnem zdravstvu, istočasno pa uvaja izjeme od te prepovedi za posamezne vrhunske strokovnjake z več kot 20 leti delovnih izkušenj, ki so že zapustili javni sistem. "Je to res signal, da naj strokovnjaki čim prej zapustijo javni sistem in se vanj vračajo zgolj priložnostno? Je to prihodnost, ki si jo želimo za slovensko zdravstvo," so se ob tem vprašali v Fidesu.

Predlog novele po njihovem prepričanju ignorira ključno težavo - javno zdravstvo je kadrovsko osiromašeno, delovne razmere so neustrezne, preobremenitve pa nevzdržne. Prelaganje bremena na preobremenjene zdravnike in zdravstvene delavce ne bo rešilo težav. Sistem ne more temeljiti na neskončnih obremenitvah posameznikov. Zdravstvo ni tekoči trak, temveč zahtevna dejavnost, ki zahteva skrbno načrtovanje, vlaganje in spoštovanje, so poudarili.

Rešitve za slovensko zdravstvo ne ležijo v novih omejitvah, temveč v ustvarjanju pogojev, ki bodo zdravstvenim delavcem omogočili, da ostanejo in kakovostno opravljajo svoje delo. "Potrebujemo pravične delovne pogoje, ustrezno nagrajevanje in okolje, ki bo privabljalo nove kadre ter ohranjalo strokovnjake v javnem zdravstvu," so zapisali pri zdravniškem sindikatu.

"Namesto da bi se vlada ukvarjala z vzroki za kadrovsko krizo in slabšanje pogojev dela, predlaga zakon, ki javno zdravstvo še bolj potiska v brezno," so opozorili. Takšna strategija po njihovih besedah ni samo napačna, ampak je dolgoročno škodljiva tako za zaposlene kot za paciente, ki si zaslužijo dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo.