Ministrica ne bo popustila

Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je bila v času priprave deležna široke javne razprave in jo je ves čas sprejemanja in tudi po sprejemu podpirala velika večina javnosti. Ob napovedanem sobotnem bojkotu novele zakona Združenja ponudnikov gostinskih storitev na ministrstvu za zdravje ne načrtujejo posebnih aktivnosti, saj menijo, da gre za neprimeren način spodbijanja pravkar sprejetih sprememb zakona, so sporočili iz ministrstva za zdravje.

Po drugi strani se na ministrstvo obračajo tudi tisti, ki se z bojkotom ne strinjajo in opozarjajo, da je zakon pomembna pridobitev za večino Slovencev.

Redke kršitve

Združenje ponudnikov gostinskih storitev se je v javno razpravo vključevalo že v procesu sprejemanja zakona, vendar pa jih je takrat skrbela predvsem odgovornost lastnikov za kajenje obiskovalcev v lokalih. Njihova skrb, da bodo lastniki kaznovani zaradi državljanske nepokorščine kadilcev, je bila, kot kažejo inšpekcijski nadzori, odveč. Od uveljavitve novele zakona do 15. oktobra je Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) opravil 6434 pregledov. Ugotovljenih je bilo 79 kršitev, ki so ustrezno sankcionirane.

Mali lokali niso izjema

V ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je Združenje ponudnikov gostinskih storitev tudi predlagalo, da bi male lokale izločili iz zakona kot izjemo, lastnik, najemnik ali upravitelj pa naj bi se sam odločil, ali v lokalu dopusti kajenje. Ta predlog ni bil sprejet, ker je v neskladju z osnovnim ciljem zakona, da se zaščiti vse delavce, brez izjeme, pred s tobačnim dimom onesnaženim zrakom, navajajo in pojasnjujejo, da zaposleni v barih, pa naj gre za natakarje ali priložnostne delavce, kot so na primer študenti, ne morejo biti izvzeti iz zaščite pred tobačnim dimom iz okolja, zaradi katere je samo v EU popolno prepoved kajenja tudi v restavracijah in barih sprejelo že 11 držav (Irska, Italija, Malta, Švedska, Litva, Estonija, Finska, Velika Britanija, Francija, Nizozemska in Slovenija).

Ukrep ne bodo umaknili

V nasprotju z nekaterimi novicami v nobeni od teh držav ne načrtujejo, da bi ukrep umaknili. V Italiji se na primer pogovarjajo o uvedbi prepovedi kajenja v osebnih avtomobilih, kadar se v njih vozijo otroci. Švedska je pred kratkim ukinila tudi možnost kadilnic v restavracijah in barih in jih dopušča zgolj še v delovnih organizacijah.

Prepoved kajenja uvajajo tudi v tistih državah, ki so slovele po liberalni politiki do kajenja, kot je na primer Nemčija. Prav pred kratkim so v Nemčiji popolnoma prepovedali kajenje v zgradbah zveznega javnega transporta, popolna prepoved, vključno z restavracijami in bari, pa je v veljavi v nekaterih zveznih enotah. Na frankfurtskem letališču se tako že od 1. oktobra dalje ne kadi. Tudi v Avstriji pod budnim očesom mednarodne javnosti pravkar poteka razprava o tem, kakšen naj bo novi avstrijski zakon. Gre za proces, ki temelji na mednarodnih zavezah, kot so Okvirna konvencija za nadzor nad tobakom ter zaveza ministrov EU junija 2005, da zagotovijo okolje brez tobačnega dima, navajajo na ministrstvu.

Prekmalu za končno oceno

Ministrstvo za zdravje se je v tem tednu pogovarjalo tako s predstavniki Združenja ponudnikov gostinskih storitev kot s predstavniki Obrtne zbornice. V razgovorih so predvsem pojasnjevali osnovni cilj zakona, ki ne dopušča možnosti kadilskih lokalov. Dogovorili so se tudi, da ministrstvu obe instituciji posredujeta ustrezne preverljive podatke o upadu prometa in zapiranju lokalov.

Za dokončno oceno, kaj se na tem področju dogaja, je iz izkušenj drugih držav nekoliko prezgodaj. V državah, kjer se je takšna zakonodaja že uveljavila, so izkušnje pozitivne in tudi tam, kjer so v prvih mesecih beležili manjši upad prometa, že po nekaj mesecih poročajo, da prepoved kajenja v restavracijah in barih ni imela večjega vpliva na prihodke ali zaposlovanje v tej panogi. V primeru, da bo v Sloveniji ugotovljeno drugačno stanje, se bomo morali vprašati, zakaj smo tako drugačni, opozarjajo na ministrstvu.