ZZZS po sestanku z ministrico: 'Iz Štefanove piha malo bolj topel veter'

Kot je na novinarski konferenci pojasnila ministrica, se je včeraj sestala z direktorji zdravstvenih domov in splošnih bolnišnic, danes pa še z direktorji bolnišnic na terciarnem nivoju. Po njenih besedah je šlo za uvodni pogovor, na katerem je predstavila načrte dela. Govorili so o treh področjih, in sicer o čakalnih dobah, načrtih za nujno medicinsko pomoč in poslovanju. 

Glede čakalnih dob so se pogovarjali o tem, kako zapolniti termine, na katere bolniki ne pridejo. Teh je po ocenah ministrice okoli 20 odstotkov. Svetovalec v kabinetu ministrice Marko Ogorevc je na sestanku predstavil nov protokol za urejanje čakalnih seznamov, ki ga pripravlja delovna skupina. "Namen protokola je odpraviti pomanjkljivosti v obravnavi čakajočih pacientov in izboljšati dostopnost za bolnike. Med ključnimi spremembami bodo še zmanjšanje števila stopenj nujnosti napotnic na dve, sistemska omejitev števila napotnic na ena in opolnomočenje napotovalcev. Spremembe vključujejo tudi novo metodologijo za določanje okvirnih terminov, s poudarkom na obveščanju pacientov preko kratkih mobilnih sporočil, elektronske in navadne pošte, saj je v praksi kar 21 odstotkov vseh terminov odpovedanih. Temu bi se v prihodnosti radi izognili," so besede Ogorevca povzeli na ministrstvu. 

Državna sekretarka Eva Vodnik je predstavila vizijo na področju primarnega zdravstva. "Izzivi, s katerimi se trenutno soočamo, so na eni strani starajoča se struktura zdravstvenih delavcev in njihovo omejeno število, na drugi pa naraščajoče zdravstven potrebe prebivalcev in vedno večje število bolnikov." Med glavnimi rešitvami vidi digitalno preobrazbo, načrtovanje kadrovskih virov, vodenje in financiranje primarnega zdravstva ter opolnomočenost pacientov.

Za reorganizacijo mreže nujne medicinske pomoči (NMP) je pristojen državni sekretar Dejan Kordež. "H krepitvi mreže NMP pristopamo stopenjsko in regijsko. Prva stopnja bo uvedba srečevalnega sistema, ki bo razbremenila zdravnike, in preoblikovanje nekaterih programov NMP. Mrežo želimo v prvi vrsti okrepiti, nobene enote ne bomo zapirali ali omejevali, je zatrdil. Po drugi strani želimo s satelitskimi urgentnimi centri (SUC) razbremeniti urgentne centre," je dodal Kordež. Ustanovljene bodo delovne skupine, v katerih bodo obravnavali prenos deleža kompetenc z zdravnikov na diplomirane zdravstvenike.

Državni sekretar je opozoril še na predlog člena v interventnem zakonu, ki opredeljuje dolžnost zdravnikov v vključevanje v delo neprekinjenega zdravstvenega varstva in nujne pomoči. "Vsi zdravniki naj bi se vključevali v to dejavnost, ne več le družinski zdravniki in pediatri," je pojasnil in dodal, da bi bili po potrebi v dežurstvo vključeni tudi zdravniki iz regije, vključno s koncesionarji.

V zadnjem sklopu je državni sekretar Marjan Pintar predstavil celovito analizo poslovanja javnih zdravstvenih zavodov ter pozval k združenim prizadevanjem za reševanje izzivov na tem področju, so še sporočili iz zdravstvenega ministrstva. 

Na skupščini ZZZS s številnimi vprašanji za ministrico

Ministrica se je danes sestala tudi s člani skupščine ZZZS. Poudarila je, da mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ostati avtonomen, v večji meri pa mora postati aktiven oz. strateški kupec zdravstvenih storitev, kar po njenih besedah vključuje tudi sprotno prenavljanje obračunskih modelov, da bi ti sledili dejanskim stroškom.

Kot je ocenila, se zdaj obračunski modeli prenavljajo prepočasi tako na specialistiki kot tudi na primarni ravni, kar vodi do tega, da so nekatere storitve podcenjene, nekatere pa precenjene. Če bo ministrstvo s spremembami zakonov in podzakonskih aktov lahko pripomoglo k temu, da bo ZZZS boljše in bolj učinkovito opravljal vlogo aktivnega kupca, bodo to naredili, odprti pa so tudi za vse predloge, je pojasnila ministrica.

Prav tako bo šla po njenih napovedih sprememba zakonodaje v smeri, da se zavodu omogoči izvajanje strokovno-finančnega nadzora. Za nadzor nad izvajalci ima namreč ZZZS trenutno omejene možnosti, saj lahko pregleda le, ali je storitev pravilno obračunana. Želja pa je, da bi imel možnost tudi strokovnega pogleda, ali so bile vse storitve tudi strokovno upravičene. Po besedah Prevolnik Ruplove so naredili preizkus in ugotovili, da pri izvajalcih prihaja tudi do desetkratnih razlik. Ker je šlo za preprosta zdravstvena stanja, pa ta razlika ne more biti posledica različnih strokovnih smernic.

Pri dostopnosti do zdravstvenih storitev je Prevolnik Ruplova izpostavila vprašanje neopredeljenih pacientov, kjer so z anketo po občinah s specialisti splošne medicine ugotovili, da ta problem obstaja le v 15 občinah, in ga je tako treba naslavljati glede na območje, kjer so neopredeljeni. Prav tako po njenih navedbah število neopredeljenih narašča, ker hitro narašča število zavarovanih oseb. Zakaj je temu tako, pa še poskušajo ugotoviti.

Kar zadeva čakalne dobe, ki prav tako vplivajo na dostopnost, se je pokazalo, da rešitev ni le v večanju sredstev, je izpostavila ministrica. Kot je navedla, so se pri posegih, ki so zaključni, čakalne dobe skrajšale, pri storitvah, kjer obravnava ni zaključna, pa še celo podaljšale. Zato je, kot je poudarila ministrica, treba najti druge poti. Pripravili so protokol upravljanja čakalnih seznamov, ki so ga v ponedeljek predstavili direktorjem zdravstvenih domov in bolnišnic na sekundarni ravni, danes pa še direktorjem bolnišnic na terciarni ravni. Nato bo protokol dan v javno razpravo, rešitve pa bo treba izpeljati s spremembo zakona o pacientovih pravicah in pravilnikov o čakalnih dobah.

Sicer pa bi si ministrica, kot je dejala, želela, da bi se deležniki v zdravstvu med seboj dogovorili, razčistili odprte stvari ter začrtali smer, pa tudi da bi se zadeve v medijih komentiralo "na nekoliko manj napadalen način". Preteklih zadev ni želela komentirati. "Ne bi se vračala v zgodovino, kar je bilo je bilo, jaz želim zastaviti zadeve od zdaj naprej," je pojasnila.

'Iz Štefanove piha malo bolj topel veter'

Člani skupščine so poudarjali, da si tudi sami želijo konstruktivnega sodelovanja z ministrstvom. Da se je ministrica odzvala njihovemu vabilu in danes prišla na skupščino, pa vidijo kot pozitiven znak. Kot je dejala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar, "v zadnjem času iz Štefanove piha malo bolj topel veter".

Sicer so člani skupščine predstavljene prioritete večinoma ocenjevali kot korak v pravo smer, a so imeli za ministrico številna vprašanja. Zanimalo jih je, kaj je s pripravo zakona o ZZZS, kako se bo zagotavljala vzdržnost financiranja zdravstvenega sistema ter s tem povezano vprašanje košarice pravic. Ministrico so spraševali tudi o obveznem zdravstvenem prispevku, koncesijah, kadrovskih normativih v zdravstvu, upravljanju zdravstvenih zavodov, soglasjih zdravnikom v javnih zavodih za delo pri drugih delodajalcih.

Prevolnik Rupel je pojasnila, da na ministrstvu trenutno razmišljajo, da se morda sploh ne bi sprejemal nov zakon o ZZZS, ampak bi z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju omogočili omenjeni dve nujni spremembi, da je torej zavod aktivni kupec in da lahko opravlja finančno-strokovne nadzore. Ob tem je ministrica tudi poudarila, da sama ni nikoli govorila o ukinjanju skupščine ZZZS.

Strinjala se je, da so pri upravljanju javnih zdravstvenih zavodov rezerve. Glede sklepanja podjemnih pogodb pa zagovarja, "da se ne gre v prepovedi, ampak v motivacijo zaposlenih, kjer je možno". Če na ta način ne bo možno najti rešitve, pa bo treba zdravstveno politiko ustrezno prilagoditi, je pa ministrica mnenja, da obstoječa situacija ni sprejemljiva. Uvedba konkurenčne klavzule je po njenih besedah ena od rešitev, ki se ji zdi primerna, a morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. In merjenje efektivnih obremenitev zaposlenih je po njenem mnenju prvi korak v tej smeri.

Kar zadeva financiranje, se bodo, če bo treba, pač vsako leto sproti dogovarjali. Košarice pravic se zaenkrat ne dotikajo, če se je bodo, pa bo to treba nasloviti v nekem širokem konsenzu, je še pojasnila.