'Ministrica je hudo zašla s kakršnekoli poti, ki bi reševala zdravstvo'

Zdravstvene delavce je razburil 45. člen zakona, ki govori o tem, kako lahko vlada ravna v izrednih razmerah, a besedilo zakona se da brati tudi tako, da izredne razmere nastanejo že, če je zaposlenih v zdravstvu premalo. Torej te vladajo že danes. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki je bila gostja v 24UR ZVEČER miri, da gre za nesporazum, da bodo člen dopolnili ter da je bil mišljen samo za izredne razmere, kot so covid-19, nedavne poplave in žled. A zakaj so v zakon brez socialnega dialoga sploh uvrstili sporni člen?

"45. člen je bil že prej v zakonu, nismo ga uvrstili naknadno, je pa res, da se je tekom javne razprave nekoliko spremenil," priznava ministrica, ki poudarja, da kljub spremembi v njem še vedno govorijo o izrednih razmerah. "To so tiste, ki povzročijo nepričakovano zmanjšanje razpoložljivosti delovne sile oz. kadra v določenih razmerah." A ker da je člen glede na odzive povzročil določene nejasnosti, ga želijo tudi na ministrstvu napisati "na najbolj možno jasen način". 

Slednje sicer ne prepriča predsednika Sindikata zdravnikov družinske medicine Igorja Muževiča, ki je v večerni informativni oddaji ocenil, da odgovor ministrice "dokazljivo ne more biti iskren". "Ko je ta dokument za en dan prišel v javno razpravo, je jasno pisalo, da se 45. člen uporablja v primerih množičnih nesreč, kot so covid, žled ipd. Nato pa so ga spremenili. Tudi zdaj ni nič nejasno – piše, da lahko minister brez razglasitve ugotovi, da je premalo zdravnikov in da se uvede prisilno delo iz zasebnega sektorja v javne bolnišnice," je dejal. Kljub njihovi prošnji za sestanek, ki so ga želeli tudi zaradi drugih spornih členov v zakonu, pa do njega po javni razpravi ni prišlo.

Ministrica je klub temu vztrajala, da člena niso spremenili na seji vlade, je pa priznala, da so tekom javne razprave "dobili določene komentarje", zaradi česar so člen naposled spremenili. A tudi ta odgovor ni zadovoljil Muževiča. "Od neznanega deležnika so torej dobili pripombo, po kateri so nato dodali nekaj, kar povsem jasno določa možnost prisilnega dela. Ne vemo, kdo je ta deležnik, vemo pa da smo tudi sami podali določene druge zelo tehtne pripombe pri drugih členih, ki pa niso bile upoštevane niti en promil," je bil kritičen.

'Zakon smo vodili po nujnem postopku, javna razprava ni bila predvidena'

Kljub njihovi prošnji in opozorilu, da bodo konflikt zaostrili, če sestanka ne bo, se ministrica z njimi ni sestala. A Prevolnik Ruplova poudarja, da niti javna razprava o zakonu ni bila predvidena ter da ni bila potrebna, saj da so zakon vodili po nujnem postopku in ne rednem. "Kljub temu smo dali zakon v javno razpravo, z enega dneva smo jo celo podaljšali na pet dni, da bi si lahko vsi deležniki prebrali člene zakona." Slednje ocenjuje kot dobro odločitev, saj da bodo lahko zdaj na podlagi odzivov zakon tudi popravili in dopolnili.

In kateri so še tisti drugi sporni členi v zakonu, ki jih je omenil Muževič? Sogovornik je izpostavil 15. člen, ki razpolavlja dodatek za obremenitev medicinskih sester v ambulantah družinske medicine. "Ta zakon je tako nujen in tako pomemben za reševanje življenj, da je treba razpoloviti dodatek za delo srednjim medicinskim sestram in administratorjem. Prav tako je očitno tudi zelo nujno prepovedati koncesionarju z s.p., da bi se preoblikoval v d.o.o., ker morda ne želi odgovarjati s svojim celotnim premoženjem," je naštel.

Prevolnik Ruplova je sicer pojasnila, da gre za zniževanje dodatka, ki pripada celotnemu timu, ne le medicinskim sestram, ko presežejo opredeljene glavarinske količnike. "Takšnih timov je trenutno v Sloveniji okoli 90 odstotkov, izračun dodatka pa je zdaj narejen na novo, tako da zagotavlja neke finančne zmožnosti zdravstvene blagajne," je pojasnila. Prav tako je dejala, da je bil omenjeni dodatek uveden z zakonom o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki pa bi mu sicer potekla veljavnost, če  ga ne bi vključili v novi zakon.

Muževič pa je omenil tudi 8. člen, ki govori o neprekinjenem zdravstvenem varstvu. "Vsak izvajalec neprekinjenega zdravstvenega varstva lahko zdaj zdravnika družinske medicine prosto razporeja iz ambulant družinske medicine na urgenco. Že zdaj nedostopne ambulante družinske medicine bodo tako postale še bolj nedostopne," opozarja ter dodaja, da obstajajo tudi drugačne rešitve, a da jim ministrica ni nikoli prisluhnila.

Je pomemben le denar ali bi lahko družinske ambulante reševali z naslavljanjem drugih faktorjev?

Predsednik sindikata je dodal, da je težava zdravstva trenutno v tem, da si nihče ne želi delati v ambulantah družinske medicine, ter da zniževanje dodatka administratorjem, medicinskim sestram in zdravnikom, kar predlaga ministrica, ne more prinesti pozitivnih učinkov. Izpostavil pa je tudi napoved o zvišanju obremenitev teh timov v obliki spremembe glavarinskih količnikov. "To je recept za hud konflikt in hudo destabilizacijo zdravstvenega sistema. Mislim, da je ministrica hudo zašla s kakršnekoli poti, ki bi reševala zdravstvo. Kvečjemu je ravno obratno," ocenjuje.

Ministrica sicer zagotavlja, da želijo družinskim zdravnikom izboljšati položaj in njihovo delo tudi z drugimi ukrepi. Kot primer je navedla zagotavljanje dodatnega kadra, pogovarjajo pa da se tudi o prenosu kompetenc in odgovornosti na druge zdravstvene kadre v timu. "Finančna nagrada je samo ena od vseh možnosti. Menim, da to ni edina stvar, ki je pomembna zdravnikom in timom. Zelo pomembni so tudi drugi motivacijski faktorji, kot je ustrezna organizacija dela, delitev dela, zavzetost posameznega kadra. Tudi na teh drugih faktorjih je treba delati," je dejala.

Zagotavlja še, da bodo vse ostale zakone, za razliko od tega, sprejemali po rednem postopku.