Prej tudi čez 40, zdaj največ 28 dni dopusta: 'Zakon nič ne jemlje, ampak razporeja'

Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je spregovorila o težko pričakovanem predlogu novega Zakona o javnih uslužbencih. O spremenjeni odmeri dopusta, ki je zadnje dni razburila javnost, je zagotovila, da predlog ničesar ne jemlje, ampak, tako Ajanović Hovnikova, prerazporeja. Kot je pojasnil Peter Pogačar iz Direktorata za javni sektor:"Začetniki v državni upravi imajo v začetku dodeljenih 16 dni, kar je manj kot določa zakon, po drugi strani pa število dni dopusta izrazito narašča z delovno dobo in uspešnostjo. Zdi se nam, da to ni ustrezno in da je treba najti ravnovesje. Vsak začetnik bo odslej, tudi če ima manj kot tri leta delovne dobe, dobil 20 dni dopusta, potem pa dnevi dopusta naraščajo skozi delovno dobo do 24 dni."   

Za delovno uspešnost bi lahko dobili dodaten dan, za vodstvene funkcije pa bi veljalo, da bi za dodaten dan dopusta morali vodenje opravljati minimalno štiri mesece, torej če oddelek vodiš celo leto, lahko dobiš največ tri dni dodatnega dopusta. Če pogledamo praktični izračun: delovna doba bo tudi najstarejšim prinesla največ 24 dni, in če dodamo še prej omenjene največ štiri dni, pridemo do 28 dni osnovnega dopusta.  V to pa niso vštete osebne okoliščine, torej dopust, ki pripada denimo za vsakega otroka - in ta se ne bo omejeval.

Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, je za oddajo Svet izpostavil, da mu ni jasno, zakaj so v ta predlog zakona uvrstili tudi dneve dopusta, ta napoved je že povzročila hudo ogorčenje med člani sindikata, izpostavlja. Kot pravi: "Če gledamo, da so bili dopusti tudi čez 40 dni, to pomeni, da bi bilo letnega dopusta za nekatere manj tudi za četrtino." 

Kaj še prinaša novi zakon? 

Zakon izhaja iz osnovne premise, da je ključ v ljudeh, je povedala  uvodoma."Zakon sledi tudi duhu časa, v njem zajemamo tudi digitalizacijo," je izpostavila. Spreminjajo se postopki zaposlovanja. "Ključni element predloga novega uslužbenskega zakona je uvedba kompetenčnega modela v javni upravi in njena profesionalizacija. V luči večje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično kakovostnih storitev javne uprave želimo krepiti strokovnost in neodvisnost javnih uslužbencev ter večjo fleksibilnost pri upravljanju s kadri v javni upravi, "  je uvodoma poudarila ministrica.

"Zagotovo je ena najbolj pomembnih novosti v predlaganem novem zakonu o javnih uslužbencih  vzpostavitev Centra za kadre, ki bi bil organ, pristojen za enotni kompetenčni model v državni upravi oziroma enotna vstopna točka za delo v državni upravi," je povedala Ajanović Hovnikova. Pojasnila je še, da bi bila s tem centralizirana prva faza izbirnega postopka javnega natečaja z namenom poenotenja, center pa bi v nadaljevanju skrbel tudi za razvojno pot zaposlenih, kar bi prispevalo k izboljšanju kompetenc javnih uslužbencev, njihovem kariernemu razvoju in usposobljenosti ter k oblikovanju sodobnega in učinkovitega sistema upravljanja s kadrovskimi viri v državni upravi.

"Javne uslužbence, ki so že v sistemu, želimo spodbuditi k dodatnim usposabljanjem in jim s tem omogočiti nadaljnji karierni razvoj. Ponovno bi uvedli štipendijske sheme in izpit iz javne uprave, s katerim bi preverili znanja s področja javnih financ, proračuna, državne ureditve in splošnega upravnega postopka,"  je dodala ministrica.

V nadaljevanju je ministrica povedala, da je z novim zakonom predlagan tudi prenovljen selekcijski postopek oziroma postopek zaposlovanja. Javne natečaje bi Center za kadre objavljal enkrat mesečno, in sicer za vse organe hkrati. Po predhodnem preverjanju  izpolnjevanja pogojev kandidatov bi v prvi fazi izbirnega postopka najprej preverili splošno strokovno usposobljenost (splošno poznavanje ustavne ureditve) in kompetence. Na ta način bi zagotovili vsem enake vstopne pogoje. Center za kadre bi v naslednjem koraku organu posredoval seznam strokovno usposobljenih kandidatov, ta pa bi izvedel drugi del izbirnega postopka, prilagojen določenemu delovnemu mestu. Izbirni postopki bi bili podprti z ustreznimi digitalnimi rešitvami, in sicer tako, da bi bila med drugim omogočena poenotena prijava kandidatov preko portala E-uprava.

"Kot že pri prenovi plačnega sistema tudi pri novem uslužbenskem zakonu posebno pozornost posvečamo privabljanju mladih. Želimo jim približati delo v javni upravi že v obdobju študija, tako s prakso in pripravništvom, kasneje pa tudi s predlaganimi rešitvami, kot so: hibridni način dela, prenos znanja, spodbujanje internega trga dela in mobilnosti javnih uslužbencev," je še povedala ministrica.

Ključne novosti, ki bi jih še prinesel zakon, so še štipendiranje, ki se je v preteklosti izkazalo kot dober ukrep, je povedala Ajanović Hovnik. Pomembno poglavje zakona so tudi uradniki na položajih, je dodala. 

Sprememb plačnega sistema se ni dotaknila

O spremembah plačnega sistema Ajanović Hovnikova sicer ni podrobneje spregovorila. Kot smo poročali, je vlada marca v dokumentu o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki ga je posredovala sindikatom javnega sektorja, predlagala 67 plačnih razredov. Novi prvi plačni razred, sedaj 12., 13. in 14., bi določili v višini minimalne plače v januarju 2023, v 67. bi bile plače sedemkrat višje. Če je minimalna bruto plača okoli 1203 evre, bi torej osnovna plača v najvišjem plačnem razredu znašala okoli 8465 evrov bruto. 

Iz dokumenta, ki ga je vlada marca posredovala sindikatom, je razvidna postavitev petih plačnih stebrov, v okviru katerih bi se zagotavljalo načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah. V prvem plačnem stebru bi bili funkcionarji, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih, v drugem javni uslužbenci v državnih organih, občinah, v javnih agencijah, skladih in zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter pooblaščene uradne osebe (policisti, vojaki, uradniki finančne uprave, pravosodni policisti, pristaniški nadzorniki, občinski redarji, gasilci). V plačni steber zdravstva in socialnega varstva bi se glede na izhodišča uvrščali javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu. Četrti bi bil steber javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi. V zadnji, peti steber, bi bili po predlogu uvrščeni javni uslužbenci v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, z izjemo gasilcev, ki so v stebru z drugimi pooblaščenimi osebami.