Minister za letalsko obrambo proti toči

Projekt letalske zaščite pred točo, ki ga izvaja Letalski center Maribor, zlasti pa njegov raziskovalni del, kmetijsko ministrstvo sofinancira že vse od leta 1999, zato je po besedah ministra Milana Pogačnika čas, da ga temeljito preučijo, še posebej zato, ker del stroke ves čas trdi, da obramba proti toči ne more biti učinkovita.

"Na ministrstvu smo pregledali literaturo, iz katere smo ugotovili, da v zadnjih 15 letih glede tega ni bilo narejene nobene primerne raziskave, zato me čudi prepričanost posameznikov, da ta sistem ni učinkovit," je dejal minister za kmetijstvo in pri tem najverjetneje meril predvsem na predstavnike agencije za okolje.

Ti so namreč prepričani, da je državna podpora tovrstnim aktivnostim nesmotrna in pri uporabnikih neodgovorno vzbuja napačen vtis, da je obramba proti toči preverjeno učinkovita. Zadostnih strokovnih podlag, ki bi upravičile izvajanje obrambe proti toči z vnosom dodatnih zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake, namreč po njihovem mnenju ni.

Predlog projekta

Kot je še dejal minister, so okoljskemu in obrambnemu ministrstvu že predlagali pripravo skupnega raziskovalnega projekta, zato je tokratni posvet zelo dragocen tudi v tem pogledu.

"Konec koncev ne gre le za zaščito kmetijstva, pač pa tudi nepremičnin in premičnin vseh drugih državljanov," je povedal Pogačnik in dodal, da mora biti del raziskovalnega projekta po njegovem mnenju tudi celovita ekonomska študija oziroma prikaz stroškov in koristi, saj bodo le tako lahko prepričali morebitne financerje.

Nacionalna platforma za zračno obrambo pred točo

Sicer pa se Pogačnik strinja, da je treba pripraviti nacionalno platformo za zračno obrambo pred točo, v katero bi vključili tudi druge občine, potem ko je v projekt trenutno vključenih že več kot 50 lokalnih skupnosti. Tem bi se morale pridružiti tudi zavarovalnice in vse druge institucije, ki jih projekt zadeva in bi od njega imele največ koristi.

Na ta način bi po njegovih besedah skupaj zbrali dodatna sredstva za opremljanje letalskega centra, prav tako pa v Sloveniji že imamo na voljo letala, pri čemer je ciljal predvsem na pilatuse Slovenske vojske. Z njihovo uporabo bi lahko še znižali investicijske vložke in, kot je dejal, se je z ministrico Ljubico Jelušič in strokovnjaki o tem že pogovarjal, tako da mu je bilo zagotovljeno, da so pilatusi za te namene uporabni.

Eno letalo za 3000 kvadratnih metrov

V mariborskem letalskem centru trenutno s svojimi aktivnostmi skrbijo za zaščito skoraj 3000 kvadratnih metrov velikega območja v severovzhodni Sloveniji, ki je vsako poletje precej na udaru vremenskih nevšečnosti.

To za zdaj počnejo z enim samim letalom, po besedah predsednika centra Jerneja Vaupotiča pa bi potrebovali tri, medtem ko Avstrijci le nekoliko večje območje branijo z osmimi letali. Kot je dejal, bi povečanje flote zahtevalo tudi spremembo finančne strukture in več sredstev s strani občin in države.

Kot je še povedal Vaupotič, mu je žal, da se današnjega posveta niso udeležili predstavniki agencije za okolje, ki bi tako lahko prisluhnili izkušnjam nekaterih drugih držav in morda po tem tudi spremenili svoje stališče, ki letalski obrambi proti toči trenutno ni naklonjeno.