Ste pričakovali takšen izid referenduma na Irskem, glede na to, da je bil izid do zadnjega negotov?
V bistvu smo pričakovali, da bo izid referenduma pozitiven, saj so v zadnjih dneh javnomnenjske raziskave kazale dobro. Je pa res, da so tudi ob zadnjem referendumu, ki ni uspel, javnomnenjske raziskave kazale dobro, tako da je bilo izjemno pomembno, da je bila udeležba zadosti visoka.
Ali ta izid pomeni, da ovir za vstop Slovenije v Evropsko unijo ni več in kakšen bo nadaljnji postopek?
Ne, ta izid seveda tega ne pomeni. Pomeni pa, da se negotovost močno zmanjšuje. Irski referendum je bil pač ena od stvari v procesu, na katero je bilo izjemno težko vplivati, vendarle gre za odločitev volilcev. Medtem ko so stvari, ki ostajajo pred nami, vendarle rešljive ob zadostni politični podpori in volji. Tako da naslednji koraki, upam, bodo šli tako kot so predstavljeni. To je, da bi do konca leta končali pogajanja in na ta način tudi omogočili, da bomo člani v letu 2004.
Slovenija ima dve odprti poglavji v pogajanjih z Evropsko unijo, to je višina sredstev, ki naj bi jih prispevali v evropski proračun in kmetijstvo. Kakšen izid napovedujete?
V tem trenutku je še težko napovedati izid. Dejstvo je, da vsi skupaj pričakujemo, da Slovenija nikakor ne bi smela biti neto plačnik v bruseljsko proračunsko blagajno. Konec koncev je tako stališče komisije, tako je tudi stališče večine držav članic, medtem ko pa je mogoče različne pogajalske rezultate doseči z različnimi kombinacijami. Mi si vsekakor prizadevamo, da bi dosegli način, da bi skozi kmetijsko politiko, skozi strukturno in kohezijsko politiko, lahko odgovorili na probleme naših kmetov, lahko odgovorili na probleme tistih območij, ki so pri nas manj razvita.
