"Besedilo veljavne 11. točke prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) je nespremenjeno že od njene sklenitve v letu 2008. Gre za veljavno in zavezujočo določbo kolektivne pogodbe, ki so jo delodajalci dolžni spoštovati in na njeni podlagi zaposlenim izplačati vse tiste dele plače, do katerih so upravičeni glede na delo, ki ga opravljajo in glede na pogoje, v katerih se to delo opravlja," opozarja pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Sindikati: Ministrstvo izrecno priporoča ravnanje v nasprotju z zakonom
Dodajajo, da že samo Ministrstvo za zdravje opozarja, da so delodajalci, njihova vodstva oziroma predstojniki odgovorni za organizacijo dela, poslovanje in zakonitost poslovanja. "Navkljub temu pa si ministrstvo dovoli priporočiti vodstvom zdravstvenih zavodov in bolnišnic, da do nekakšne ureditve, medresorske uskladitve oziroma do sprejema razlage KPJS s strani Komisije za razlago KPJS ne izplačujejo predmetnega dodatka oziroma izplačevanje le-tega zadržijo," so ogorčeni.
Ministrstvo s tem po njihovem izrecno priporoča zdravstvenim zavodom, da ravnajo v nasprotju s svojimi obveznostmi po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivni pogodbi.
'Vsebina pogodbe ne more biti predmet enostranskega urejanja'
"Vsebina kolektivne pogodbe tudi ne more biti predmet enostranskega urejanja ali medresorskega usklajevanja, saj gre za bipartitno sklenjeno pogodbo, katere vsebina se lahko spreminja samo s soglasjem dveh pogodbenih strank in samo z učinkom za naprej," dodajajo v sindikatih. Menijo, da zato morebitna razlaga Komisije za razlago KPJS ali postopek njenega odločanja ne vplivata na odgovornost delodajalcev, da svoje obveznosti izpolnijo v roku in na zakonit način.
"Nenazadnje smo ogorčeni nad tem, da je takšen poziv prišel s strani Ministrstva za zdravje, ki niti ni pristojno za tolmačenje in podajanje mnenj v zvezi s plačnim sistemom v javnem sektorju. Poziv se namreč nanaša na zdravstvene zavode in bolnišnice, kar pomeni, da zadeva zaposlene, ki so nesporno v času epidemije z vidika tveganja okužbe v prvih bojnih linijah. Ne le tisti, ki neposredno delajo z okuženimi, tudi vsi ostali zaposleni so pri svojem delu ves čas izpostavljeni tveganju okužbe pri delu s pacienti in pri delu v prostorih, v katerih se gibljejo okuženi in potencialno okuženi z virusom, zaradi katerega je razglašena epidemija."
Tak poziv je do zaposlenih tudi podcenjujoč in ponižujoč
"Odnos, ki ga s takšnimi pozivi demonstrira Ministrstvo za zdravje do zaposlenih v zdravstvu, na katerih temelji boj proti novemu koronavirusu, ni sporen zgolj zaradi napeljevanja delodajalcev h kršitvi predpisov, temveč je do zaposlenih tudi podcenjujoč in ponižujoč," še sporočajo sindikati in dodajajo, da je poziv nezaslišan in kliče po odgovornosti pristojnih na Ministrstvu za zdravje.
"Današnja zahvala ministra Gantarja medicinskim sestram in babicam ob dnevu zdravja pa se ob tovrstnih pozivih sliši kot cinizem ali zgolj slaba šala," zaključujejo.
Ostri tudi zdravstveni sindikati: 'Minister, mislite, da sta naša etičnost in pripadnost brezmejni?'
"Ministrstvo je tovrstni poziv posredovalo bolnišnicam, zdravstvenim domovom in drugim javnim zavodom, katerih zaposleni so v času razglašene epidemije najbolj izpostavljeni, ogroženi in obremenjeni, pa še to nekaj dni pred izplačilom plač ter ob bok čestitki medicinskim sestram in babicam ob svetovnem dnevu zdravja! Nad takšno dvoličnostjo smo zgroženi," so zapisali v skupnem pismu.
"Minister, sprašujemo vas, ali resnično (naivno) pričakujete, da so etičnost, pripadnost poklicu, socialni čut in razumevanje nastalih razmer zdravstvenih sodelavcev brezmejni?"
Podpisniki zahtevajo, da minister za zdravje nemudoma prekliče poziv o zadržanju izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah in priporočilo k nezakonitemu ravnanju direktorjem ter pozove zavode k zakonitemu delovanju.
Zahtevajo, da jih ministrstvo kot socialne partnerje nemudoma vključi v pripravo usmeritev in aktov, ki bodo v nadaljevanju podlaga za izplačilo dodatka za nevarnosti in obremenitve zaradi dela v času epidemije covida-19.
"Ministrstvo poziva direktorje zdravstvenih zavodov, da zaradi tvornega sodelovanja z zaposlenimi nemudoma vzpostavijo dialog s predstavniki zaposlenih in sindikati v svojem zavodu. Enako ravnanje pričakujemo od ministra za zdravje tudi na državni ravni," zaključujejo svoj dopis.
Ministrstvo se brani: Nismo določili, da delavci niso upravičeni do dodatkov
Na ministrstvu za zdravje so za STA poudarili, da z dopisom zavodom niso nikakor določili, da uslužbenci ne bi bili upravičeni do izplačila dodatkov, tako za delo v rizičnih razmerah kot do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve za čas epidemije, temveč so "zgolj predlagali, da se v tem trenutku zadržijo izplačila teh dodatkov, prav tako pa smo tudi navedli, da bodo izplačila omogočena za nazaj".
To so predlagali, ker zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije še ni pričel veljati, ker so o dodatku za delo v rizičnih razmerah še ni izrekla komisija za razlago kolektivne pogodbe in ker se medsebojno še niso uskladila resorna ministrstva, so pojasnili.
Verjamejo tudi, da bodo vse pristojne institucije v najkrajšem možnem čas podale svoje mnenje, da bo lahko dodatek čim prej izplačan. Določitev uslužbencev, ki so upravičeni do tega izplačila, sicer določi vodstvo oz. predstojnik.
KOMENTARJI (372)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.