V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) želijo, da postane minister za delo njihov največji zaveznik v vladi. "Da vsaj on kot prvi skuša razumeti sindikate, da ne moremo sprejeti enotne davčne stopnje, da ne smemo sprejeti sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki bo olajšal odpuščanje. On nas more prvi razumeti," je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.
V ZSSS so se odzvali na predstavitev enoletnega dela ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga je v ponedeljek podal minister Janez Drobnič. Poudarili so, da področje socialnega dialoga ni bilo posebej uspešno. Med drugim socialni partnerji pogajanja o socialnem sporazumu za prihodnje obdobje niso še niti začeli, kljub temu, da se veljavni sporazum izteče s koncem leta.
Vladni tekst socialnega sporazuma ni to, kar pričakujemo, je poudaril Semolič. V tekstu ni niti besede o vsem, kar so reformatorji pripravljali in sedaj se ponujajo kot glavna strateška zadeva, ki naj se uveljavi v Sloveniji, je dejal.
Igranje s podatki o brezposelnosti
Minister je podal oceno, da v Sloveniji brezposelnost v trendu pada že deset let. Semolič je ob tem opozoril, da je tri četrt novih zaposlitev za določen čas, pri čemer gre večinoma za mlajše ljudi. Hkrati je poudaril, da na ta trend opozarja tudi mednarodna organizacija dela (ILO), tako da se z njim ne moremo hvaliti.
Odzval se je tudi na oceno ministra, da se veča število samostojnih podjetnikov. "Delodajalci vse pogosteje pritiskajo na zaposlene, da prekinejo delovna razmerja in vstopajo v delovna razmerja kot samostojni podjetniki. To ustreza predvsem delodajalcem, ker ne plačujejo prispevkov, ni odpravnin, ni stavk," je dejal Semolič. Poudaril je, da je položaj teh izrazito negotov, ker "delajo od danes do jutri".
Sekretar ZSSS Milan Utroša se je ob koncu dotaknil še pripombe ministra Drobniča glede sobotnih protestov - zakaj sindikati denarja niso uporabili za kaj drugega. Ministru je svetoval, naj raje skrbi za odtekanje denarja iz lastnega ministrstva. Pri tem je Utroša spomnil na sredstva, namenjena spodbujanju delovnih mest, ki pa se večinoma "pretakajo v zasebne žepe" in ne izpolnjujejo svoje vloge.
Bebec je, ki ne verjame
Oblika predstavljanja reform je takšna, da reforme temeljijo na verjetju in ne na argumentiranju, je na novinarski konferenci povedal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.
Na takšen način po njegovem mnenju tudi najboljše reforme ne morejo uspeti, saj takšen dialog odbija vsakogar, ki bi hotel karkoli razmišljati.
Ukrepi so namenjeni prestrukturiranju družbene moči
Ob tem je Hanžek izrazil začudenje nad izjavami predsednika vlade Janeza Janše, ki je dejal, da če protestniki nimajo kar drugega za delati, potem naj pridejo v lepem vremenu spomladi. "Mislim, da je Janša pozabil, da so v približno enakem vremenu isti ljudje prišli tudi za njega demonstrirati. To pa ni dobra popotnica za začetek oz. nadaljevanje socialnega dialoga," meni Hanžek.
Hanžek sicer nasprotuje tudi sami vsebini reform. Kot je pojasnil, glede vsebine reform stoji na popolnoma drugačnih stališčih kot snovalci reform. "Mislim, da glavni ukrepi niso namenjeni tistemu, o čemer reforme govorijo, torej večji konkurenčnosti, temveč so namenjene novemu prestrukturiranju družbene moči in bogastva," je prepričan varuh.
Tako med drugim enotna davčna stopnja ni povezana z razbremenitvijo gospodarstva. Slovenija lahko namreč znižuje obremenitev gospodarstva z enotnimi ali pa neenotnimi davki, meni Hanžek. Enotna davčna stopnja pa bo le prenesla breme na tiste, ki imajo že sedaj manj.
Eden od razlogov za reforme naj bi bila premajhna gospodarstva rast, medtem ko Hanžek meni, da je štiri do petodstotna gospodarska rast celo prevelika. "Tisto, kar imaš, je treba pravilno usmerjati, ne pa povečevati gospodarsko rast in ob tem pozabljati na okolje," je povedal Hanžek. Prevelika gospodarska rast po njegovem mnenju uničuje okolje in socialne odnose.
