Slovenija

Minister do zadnjega branil obvezno članstvo

Ljubljana, 12. 02. 2010 15.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Minister Miklavčič bo zakon o zdravstveni dejavnosti poslal v medresorsko usklajevanje. Zakon sicer predvideva prostovoljno članstvo v zbornici, uvaja pa tudi možnost tako imenovanega supernadzora.

Minister za zdravje Borut Miklavčič
Minister za zdravje Borut Miklavčič FOTO: Blaž Garbajs

Ministrstvo za zdravje bo tekst zakona o zdravstveni dejavnosti poslalo v medresorsko usklajevanje. Minister Borut Miklavčič je ob tem napovedal, da bo vse resorje prosil, naj svoje pripombe podajo v enem tednu. Predvidoma v petek bo zakon na ekonomsko-socialnem svetu, minister bi ga rad čim prej pripeljal tudi na vlado.

Minister je še potrdil, da zadnja verzija teksta predvideva prostovoljno članstvo v zdravniški zbornici. Vrača pa ji pooblastilo za strokovni nadzor, za katerega so sicer v koalicijskih strankah zahtevali, da se prenese na agencijo za kakovost. Slednjo prav tako uvaja ta zakon.

'Zaradi ekscesnih primerov ne gre spreminjati zakonov'

Glede vprašanja, kdo naj izvaja nadzor, je Miklavčič poudaril, da zaradi ekscesnih primerov, kot je bilo počasno vodenje postopkov v primeru Nekrep, ne bi smeli spreminjati zakonov.

Strokovni nadzor nad zdravniki lahko izvajajo le zdravniki, je prepričan minister. Kot je pojasnil, je v vseh evropskih državah ureditev taka, da strokovni nadzor izvaja stroka in prav je, da nadzor ostane na zbornici. Strokovna združenja morajo opravljati strokovni nadzor, je poudaril Miklavčič.

Spomnil je, da mu je predsednik vlade Borut Pahor naložil, naj zakon čim prej pripelje na vlado in v državni zbor. Zato so tekst pripravili tako, kot se jim je zdel najboljši.

Po njegovih besedah bo svoja stališča zagovarjal tudi v državnem zboru in bo poskušal poslance prepričati. Če jih ne bo, bodo ti z dopolnili lahko spremenili zakon tako, kot bodo želeli, je še dodal. Poudaril pa je, da ob toliko različnih mnenjih vsem ni mogoče ustreči in je treba najti kompromis.

Možnost uvedbe supernadzora

Ob tem je ministrov svetovalec Martin Toth poudaril, da zakon vsebuje varovalko, po kateri bo v primeru nekorektnega nadzora s strani zbornice ministrstvo za zdravje lahko uvedlo t. i. supernadzor. To bo po njegovih besedah zagotovilo kakovosten nadzor.

Izpostavil je tudi pomen agencije za kakovost. Ta bo po njegovih besedah postavila kriterije za nadzor, ki pa ga bo opravljala stroka. Pri tem vprašanju ne namerava popustiti in bo poskušal tudi poslance prepričati, da je tako bolje, je dejal.

Toth je glede zadnje verzije teksta zakona v primerjavi s tisto prvo izpred skoraj enega leta izpostavil prostovoljno članstvo v zbornicah. Minister je v zvezi s tem pojasnil, da je do zadnjega "branil" obvezno članstvo v zbornicah, a je popustil zaradi trdnih stališč tako v koaliciji kot tudi v sindikatih in družbi.

Bolj precizno je v zadnji verziji definirano, kdaj lahko zdravnik dela pri drugem delodajalcu in kdaj lahko sklene podjemno pogodbo, bolj jasno so zapisani tudi delovni in časovni normativi delavcev, velik pomen pa so dali na primarno zdravstveno raven in zdravstveni dom. Poleg tega so veliko bolj izdelane naloge agencije za kakovost.

V usklajevanju zakon o zdravstvenem varstvu

V koalicijskem usklajevanju pa je tudi že tekst zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Razprava, ki naj bi pokazala osnovne usmeritve za zakon, bi namreč po njegovem mnenju morala v koaliciji hitro steči. Takoj ko bo usklajevanje v koaliciji zaključeno, Miklavčič napoveduje javno razpravo teksta zakona, za tem pa čim prej obravnavo v državnem zboru.

Tako za zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kot za zakon o zdravstveni dejavnosti si minister želi in predvideva, da bosta sprejeta še letos. Zdravstvena dejavnost naj bi po načrtih ministra državni zbor potrdil še pred poletjem, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa po počitnicah.

Glede vsebine zakona minister danes še ni želel bolj konkretno govoriti. Dejal je le, da uvaja bolj racionalno zdravstveno varstvo in prinaša bistveno večjo odgovornost za vodstva javnih zavodov. Dodal je, da želijo zagotoviti boljši program zdravstvenega varstva že v letošnjem letu.

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (15)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

norisvet
14. 02. 2010 10.44
Tonček: Ne vem kakšno stopnjo dojemanja zmoreš, vendar upam, da boš to razumel. Tudi v primeru nekrep bo odločalo sodišče, če bosta, ali že sta, starša tožila. Izvedenci pa bodo zdravniki, kot so v primeru zrušenja mosta izvedenci gradbeniki. Lep pozdrav.
Tonček Balonček
13. 02. 2010 19.47
To je tako kot če bi krivca za porušenje kakšnega mosta ugotavljajo Društvo arhitektov, ne pa sodišče! A povzročitelje nesreč v prometu raziskuje Združenje šoferjev in avtomehanikov?
norisvet
13. 02. 2010 13.31
Bobby: 1. Zdravniška zbornica opravlja nadzor ne le v tem primeru temveč v mnogih drugih. Primer nekrep je bil zaradi medijske odmevnosti spolitiziran do konca. 2. Naštejte mi zahodnoevropske države, kjer zdravstveni minister ni zdravnik. 3. Zdravstvo ni industrija. To postaja z vašo logiko mendžerskega vodenja in politiziranja zdravstva. Strinjam se, da v zahodnoevropskih državah, še posebno v ZDA bolnišnice vodijo ekonomisti. Ampak ljubi človek, tam je sistem drugačen (sem bil na Ameriških klinikah). Tam gre za tržno zdravstvo, za konkurenco med zavarovalnicami in bolnicami, kjer se grebejo za dobre zdravnike jih ustrezno nagradijo (letna plača kirurga 1M dolarjev ni nič nenavadnega), jim omogočijo delo z materiali in kadrom, ki si ga izberejo. O STROKI PA RAZSOJA LE STROKA in noben menedžer niti ne pomisli, da bi se vanjo vtikal. Kaj pa pri nas. Plačan si enako, ne glede na to kako delaš, koliko pacientov pride v bolnico zaradi tebe. Sistem pa je narejen tako, da te čimbolj onemogoča. Bolnica dobi denar za točno določeno število storitev. Ko število preseže, jih za tisto leto ne more več opravljati (TO JE TUDI RAZLOG ZA ČAKALNE DOBE, PAMETNJAKOVIČ IN ZA TO NISO KRIVI ZDRAVNIKI TEMVEČ ZAVAROVALNICA). Zakaj bi v takem sistemu rabil menedžerje?? Saj točno veš koliko denarja boš vsako leto dobil. Naš sistem hrani cel kup prislklednikov. V določenih bolnišnicah je nemedicinskega kadra celo več kot medicinskega??? 4. Glede naših plač pa ne govori na pamet. Plače so se povišale vsem. Tako strežnicam, sestram, strojepiskam, zdravnikom. Predno koga obtožuješ se pozanimaj koliko več denarja gre po reformi za plače zdravnikov in koliko za plače drugih zaposlenih. Zakaj pa je problem vedno zdravnik? Ali zato, ker se je plača dvignila sestri pa ni manj denarja v zdravstvu. Bolnik pride v bolnico zaradi zdravnika. Ne zaradi menedžerja, ne zaradi medicinske sestre, ne zaradi gospe v planski službi. Normalno je, da bi moralo vse biti podrejeno temu dejstvu. Pri nas pa ni tako.
Javoje
13. 02. 2010 11.39
Norisvet: a niso "vrhunski specialisti" v primeru Nekrep poiskali tujega strokovnjaka tako, da se je naknadno izkazalo, da sploh ni neposredno strokovnjak na področju, ma katerem bi moral dati mnenje? Zdravniki so vrhunsko usposobljeni, da zdravijo. Za vodenje zdravstvene politike pa je potrebno vrhunsko nemedicinsko znanje, ki kombinira ekonomijo, finance in organizacijo ter upravljanje v zdravstveni industriji in zavarovalništvu. Za to so v thjini specializirani študijski programi, na katerih pa se ne uči niti tega, kako se daje prva pomoč, kaj šele, vse drugo znanje, ki ga morajo imeti zdravniki. Mmogrede - kdo je hotel zvišanje plač v slovenskem zdravstvu in ga lani dosegel, je jasno. Posledica je seveda grozeči primanjkljaj v zdravstveni blagajni, ki je v Sloveniji vredna 2,2 mrd Evrov. In kaj bo posledica - daljše čakalne vrste slovenskih davkoplačevalcev na zdravstvene storitve (ob učinkovitem preprečevanju zdravljenja v tujini in namernem ustvarjanju pomanjkanja zdravnikov v državi z dolgoletno politiko omejevanja vpisa na medicinsko fakulteto). In ve sto je zato, ker o upravljanju in organizacijsko finančnih sistemskih vprašanjih odločajo neposredno ali preko posrednega vpliva tisti, ki so vrhunsko usposobljeni za pobsem nekaj drugega - za zdravljenje pacientov.
norisvet
13. 02. 2010 11.24
Bolniki bi morali dobiti povrnjene stroške zdravljenja ne glede nato prii katerem zdravniku so bili. Koncesija je le oblika varčevanja zavarovalnice na račun bolnika. Strogoff! Nestrokovni zdravniki ne izvajajo nadzora! Nadzor izvajajo vrhunski specialisti iz posameznih področji. Problem ni v zdravnikih, temveč v sistemu, ki je naravnan k povprečnosti. Ti si verjetno velik poznavalec zdravstva. Tako kot naš minister, gospa Julijana Mlakar, gospod Aleš Živkovič, gospod Andrej Rus, gospa Krapež... Edino zdravniki lahko vodijo zdravstveno politiko!!! Pri nas pa gre stvar v to smer, da bodo kmalu začeli oslički učiti kokoške kako se nese jajca.
manco-capac
12. 02. 2010 22.32
BobbyMcGee, odgovor je - denar! Država prihrani, zdravniki plačujejo članarino iz katere so plačani člani "strokovnih organov", ki opravljajo to kar si naštel.
Javoje
12. 02. 2010 22.32
Že sedaj se predpostavlja, da bi lahko bil supernadzor Ministrstva potreben. Zakaj naj bi ga torej kljub vsemu na vsak način izvajala Zdravniška zbornica in ne Ministrstvo oz. specializirana Agencija? Nemogoče je razuemeti, da naj bi Agencija postavljala standarde, "stroka" (izven agencije) pa bi izvajala nadzor - ???. Bomo imeli še eno Agencijo več samo zato, da bo "postavljala standarde", hkrai pa z davkoplačevalskim denarjem financirali "stroko", da bo opravljala nadzor izven državnih organov? Ali ne bi bilo racionalno, da nadzor "stroka" opravlja v okviru Agencije, da bo ta sploh imela nek tehten razlog, da obstaja in da bo vsaj smiselno, da jo davkoplačevalci plačujemo?
strogoff
12. 02. 2010 22.18
nestrokovni zdravniki ne morejo izvajati strokovnih nadzorov !!!!!! JASNO ? MRŠ !
Javoje
12. 02. 2010 22.08
Zakaj se vendar na posebno državno Agencijo ne prenesejo naslednje dejavnosti, ki jih sedaj opravlja Zdravniška zbornica (?): - odobravanje specializacije zdravnikom in priznavanje v tujini opravljene specializacije (18. in19. člen Zakona o zdravniški službi). To je tipična funkcija, ki bi jo morala - tudi zaradi vplivanja na število zdravnikov - opravljati in kontrolirati država oz. organ, ki vodi zdravstveno politiko; - vodenje registra zdravnikov, predpisovanje postopkov in pogojev za vpis v register zdravnikov (29. člen Zakona o zdravniški službi). Zakaj država (Ministrstvo) ne more voditi preproste evidence? Postopkov in pogojev za vpis pa verjetno ni treba vsako let ali dve spreminjati (?); - podeljevanje, podaljševanje in odvzeme licenc (Zakon o zdravniški službi, poglavje 7). Tipična funkcija, ki bi jo moral opravljati državni organ (Agencija) in ne zbornica; - strokovni nadzor s svetovanjem (71. člen Zakona o zdravniški službi; ali ne bi bilo primerneje, da ima pravico in dolžnost nadzora nad delom zdravnika njegov delodajalec ali državna agencija?; - vodenje evidenc o podjetjih in drugih pravnih osebah zasebnega prava, v katerih se opravlja zdravniška služba (13. člen Statuta Zdravniške zbornice ). Spet vodenje preproste evidence - zakaj se država (Ministrstvo) tako otepa dela na področju, za katerega je pristojna?; - določanje zdravniške tarife skladno z zakonom (13. člen statuta Zdravniške zbornice); je skladno z načeli tržnega gospodarstva, da ima stanovsko združenje pravico določati (!) tarife storitev ? Kot da izgleda, da država (MInistrstvo), s tem, da zgoraj naštetih funkcij noče opravljati sama, noče izvajati zdravstvene politike - ? Zakaj? ODGOVORI - ?
Javoje
12. 02. 2010 21.47
Strokovni nadzor nad zdravniki lahko izvajajo le zdravniki -vendar pa je NAPAKA, da naj bi to delali v okviru Zdravniške zbornice! Strokovnega nadzora za noben poklic ne bi smelo opravljati poklicno združenje ali zbornica, temveč državni organ; lahko posebna agencija ali oddelek v okviru Ministrstva. Bilo bi primerno, da bi v njem zaposlili ali pogodbeno sodelovali tudi z zdravniki iz tujine - zaradi neodvisnosti in izključitve takšnih ali drugačnih osebnih zvez v državi, kjer se vsi poznamo. Z vidika stroškov bi bilo to povsem enako - podatke na mizo, koliko davkoplačevalskega denarja naj bi za izvajanje strokovnega nadzora prejemala Zdravniška zbornica in na osnovi česa se bo ta znesek določil - če bodo poslanci seveda nekritično sprejeli in uzakonili ta napačni predlog. Še pomnimo strokovni nadzor v primeru Nekrep? Ohranjanje podjemnih pogodb je napaka, treba ga je časovno zakonsko omejiti na 3 ali največ 5 let in nato povsem odpraviti. V tem obdobju je potrebno in možno (kjer je volja, je pot) odpraviti vzroke, ki takojšnjo odpravo podjemnih pogodb trenutno preprečujejo. V kolikor tega ne bo - bodo npr. začeli podjemne pogodbe sklepati še pollicaji, sodniki in drugi javni uslužbenci? Podjemne pogodbe so anomalija, ki jo je treba čim prej odpraviti. Kaj pravi predlog Zakona o omejevanju števila ur, ko lahko zdravniki delajo? Tudi oni zaslužijo 40 urni delavnik. Poleg tega - omejuje se delo strojevodij, šoferjev in drugih poklicev, kjer je spočitost in zbranost nujna za preprečevanje nesreč. Skrajno neprimerno je, da se v tako odgovornem poklicu, kot je zdravniški, zakonsko ne omeji števila ur mesečno, ki ga zdravniki lahko delajo. Tudi oni zaslužijo normalen delavnik.
Tonček Balonček
12. 02. 2010 20.53
Ta zbornica se koplje v denarju, vsak zdravnik plača po parsto EUR na leto, pregeldals em plačilne liste, kjer je navedena članarina in znaša povprečno an mesec za zdravnika specialista, ki dežura npr. en vikend ter po en dan na teden več kot 350 EUR na leto. Na srečo ni božičnice, sicer bi zbornica trgala še od nje. In kaj ima zdravnik od zbornice? Nič razen nekrologa v Izisu (nestrpno čakam tisa od Baričeviča, le kdo ga bo spisal!). Pa kako je to zdravstvo od leta 45 sploh delovalo brez raznih Kalanovih in drugih?! Zato, da neka organizacija vodi kataloge izobraževanj in bazo podatkov o specializacijah ter licencah pač ni treba plačevati parsto EUR na mesec,. plus seveda sponzorji (10% dobiš, eč zrihtaš oglaševalca!).
alterego
12. 02. 2010 18.13
članstvo v zdravniškem sindikatu Fides pa ni obvezno! zakaj!?
bnam 2707
12. 02. 2010 16.54
Bistvo vsega tega je prostovoljno članstvo v zbornicah.Tako bo zbornica bolj kvalitetna ijn bo več nudila članom kot do sedaj,ko so koristi od obveznega članstva imeli le eni.Vsak naj se združuje po lastni volji in zaradi lastnih ineresov.Če tega ne vidi v zbornici,naj ne bo njen član.
odbogaposlan
12. 02. 2010 16.51
kaj pa kaj pogodba o cepivu z glaksojem? he,he mi rotarijancci nič ne vemo? smo nevedni! tako kot pšenička!
odbogaposlan
12. 02. 2010 16.50
no, ustanovitelj ljubljasnkih rotarijjcev že ve kako. prijatu prijalju posel-