Redukcija vode na Obali? Župani in minister iščejo rešitve

Zadnjo obilnejšo pošiljko dežja so na Obali beležili konec junija, od takrat je ozračje sušno. "Dežja ni, vodo jemljemo, kolikor jo je. Trudimo se zajeti vsak liter in ga dati v vodno oskrbo," je dejal Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda Koper. 

Če bi dobavo vode res za nekaj ur dnevno prekinili, ta ne bi bila več pitna. Pregelj pojasnjuje, da jo bo treba prekuhavati. "Mimogrede bodo otroci ali pa odrasli naredili napako in jo zaužili, ker smo tako navajeni. Potem bo obremenjen še zdravstveni sistem in tu iščemo rešitve," je dejal. 

"Smo tik pred redukcijo," pravi župan Kopra Aleš Bržan, a prekinitev oskrbe ne bi začeli v gospodinjstvih, pač pa pri drugih aktivnosti. Bržan je tako naštel podjetja, pa tudi vojsko, ki bi se lahko začasno premestila. "Mladinsko zdravilišče in letovišče je sicer dobrodošla aktivnost, vendar bi se jo lahko v času, ko vode ni, tudi ukinilo," je povedal in dodal, da je treba preučiti vse ukrepe, da do redukcij na širšem območju ne bi prišlo. 

Minister: Vidim, da so na Obali v hudi stiski 

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan se je v Kopru seznanil s pomanjkanjem pitne vode. Tudi on je pozval prebivalce in obiskovalce Obale, "da se morajo zavedati krizne situacije in da je treba z vodo ravnati izjemno skrbno".

Povedal je, da imamo odprt državni prostorski načrt za zajetje na Suhorci, ki bi lahko oskrbovala Obalo. "Hkrati pa bomo iskali tudi vzporedne rešitve, to je povezava kraških vodovodov z obalnimi," je dejal. 

Na sestanku ministra, županov istrskih občin in predstavnikov Rižanskega vodovoda so sklenili, da bodo v slovenski Istri v najkrajšem možnem času oblikovali predloge nujnih ukrepov za varčevanje z vodo. Te bo Brežan v četrtek predstavil vladi.

"Seznanil sem se z njihovim pogledom na dolgoročno rešitev vodooskrbe Obale. Iz teh pogovorov je zaznati predvsem skrb za naravno dediščino Škocjanskih jam, ki je zaščitena pri Unescu. Sam sem pazljivo poslušal argumente in zdijo se mi taki, da jih je treba vzeti resno," je dejal Brežan.

Rešitev iščejo za urgentne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v letu ali dveh, in bodo omilili sedanje stanje, obenem pa iščejo pot do dolgoročnih rešitev za ponavljajoče se težave z oskrbo s pitno vodo. "To ni enostavna rešitev, s tem se na tem območju ukvarjamo že 40 let. Verjamem pa, da lahko tudi na podlagi takih pogovorov, kot jih imam danes, začrtamo pot k trajni rešitvi tega problema," je še poudaril minister.

Civilna iniciativa: rešitev je povezava vodovodov

Predstavnik civilne iniciative Ohranimo Brkine Mario Benkoč je povedal, da so ministru predstavili razloge, zaradi katerih menijo, da akumulacija Suhorce in Padeža ni primerna in da to ni rešitev težav z vodooskrbo za celo regijo. "Kot rešitev smo predlagali povezavo vseh vodovodov, kar ne bi bila rešitev le za slovensko Istro, pač pa tudi za Kras in zaledje ter s tem za celotno Primorsko-notranjsko regijo."

Brežan še ni mogel odgovoriti na to, ali bo zaradi pomislekov in težav po današnjem obisku dokončno pokopan projekt, s katerim bi z zajezitvijo Suhorce in Padeža zagotovili dovolj veliko zalogo pitne vode za slovensko Istro in Brkine. "Mislim, da moramo najprej dobiti odgovor na to, kaj pomenijo ti postopki z vidika naravne dediščine in voda. To bo tisti ključen trenutek, ko se bomo morali odločiti, kaj in kako naprej s temi postopki. V vsakem primeru pa se mi zdi smiselno že zdaj raziskovati tudi druge možnosti."

Vse dotlej se postopek priprave državnega prostorskega načrta za zajetje Suhorce nadaljuje.

Po srečanju v Hrpeljah z župani s Krasa in Brkinov ter predstavniki Kraškega vodovoda je minister povedal, da bi s povezavo vodovodov na Krasu in v Istri lahko zagotovili zanesljiv vir pitne vode za slovensko Istro, ki ima zdaj največ težav, pa tudi za Kras in Brkine.

Komenski župan: dodatno vodo bi črpali iz vrtine

Komenski župan Erik Modic pa je napovedal, da bi lahko dobavo vode s Krasa v Istro v enem letu povečali s 100 na 150 litrov na sekundo. Dodatno vodo bi lahko Kraški vodovod črpal iz vrtine, za katero je pridobil gradbeno dovoljenje že leta 1995. Da bi jo usposobili, bi potrebovali od 600.000 do 700.000 evrov. "Zaenkrat je bil dogovor, da v to občine same vlagamo, kar pomeni, da bi trajalo dve ali tri leta. Če pa uspemo dobiti podporo ministrstva in zagotoviti evropska sredstva, lahko to izvedemo v nekaj mesecih," je dejal Modic.

Pojasnil je, da bi morali za pošiljanje povečanih količin v Istro tudi okrepiti transportne zmogljivosti na odseku med Sežano in Rodikom. Brežan je dejal, da bi bilo tudi to mogoče narediti v roku enega leta za dva ali tri milijone evrov.

Direktor Kraškega vodovoda: potrebujemo samo nove črpalke

Direktor Kraškega vodovoda Primož Turšič je dejal, da ni treba graditi novega cevovoda, ampak samo namestiti nove črpalke v obstoječega. Opozoril je, da to niso črpalke, "ki jih greš kupit v trgovino", zato bi za namestitev potrebovali leto ali dve.

Koprski župan: prekinitev dobave vode gospodinjstvom ni nujno najprimernejši način

Koprski župan Aleš Bržan je dejal, da prekinitev dobave vode gospodinjstvom "ni nujno najprimernejši način, ker to pomeni, da bi voda postala oporečna v celotnem sistemu, in ker bi prišlo do velikih poškodb v cevovodnem sistemu". "Zato se je bolje pogovoriti o tem, ali tudi kakšnemu pravnemu subjektu zapreti vodo," je menil.

Do srede nameravajo občine in Rižanski vodovod pripraviti seznam gospodarskih subjektov oz. dejavnosti, katerim bi začasno prepovedali uporabo vode, je pojasnil Bržan.

"Verjamem, da bomo z ukrepi, tako urgentnimi kot dolgoročnimi, našli primerne rešitve," je v Kopru dejal minister in pojasnil, da je še vedno odprt prostorski načrt za zajetje na Suhorici. "Ta prostorski načrt bo tekel naprej, hkrati pa bomo iskali tudi vzporedne rešitve, to je povezava kraških vodovodov z obalnimi ter tudi povezava z vodovodi na Postojnskem in Pivškem," je povedal.