Postavljanje zunanjih meja predstavlja veliko finančno breme in EU bi za njegovo sofinanciranje morala oblikovati poseben sklad, je menil minister Bohinc. "Zaenkrat je namreč predvideno, da bodo nove članice pomoč EU na tem področju dobivale le do vstopa v Unijo," je razložil.
Svoj predlog je minister podkrepil s primerom Slovenije. Država bo morala varovati 670 kilometrov bodoče zunanje meje, čez katero gre letno okrog 70 milijonov potnikov. Na njej bo morala v prihodnjih letih postaviti ali obnoviti 65 mejnih prehodov, od tega šest mejnih nadzornih točk z vsemi vrstami potrebnega nadzora, 27 maloobmejnih prehodov ter 32 mednarodnih mejnih prehodov. Samo zanje bo potrebnih 120 milijonov evrov, za zagotavljanje policijskega nadzora pa še 135 milijonov evrov, k čemur je treba prišteti še 40 milijonov letnih stroškov za plače policistov in deset milijonov evrov za opremo. Zaposliti bo treba 1886 policistov, je navajal Bohinc.
Za vse te velike naložbe je Slovenija s strani EU dobila le približno 15 odstotkov sredstev, kar je premalo, poleg tega nadaljevanje te pomoči po širitvi v letu 2004 do vstopa v schengensko območje, ki ob vzpostavitvi zunanjih meja EU pomeni opuščanje notranjih, ni predvideno, je pojasnil minister. Pred letom 2007 pa vstop v Schengen ni verjeten, je še dodal.
Ker pa je tudi zagotavljanje nadzora na takšni zunanji meji velik strošek, bi morala delitev finančnih bremen zanjo v naslednjem sedemletnem obdobju, to je od leta 2007 do 2013, postati sestavni del skupnega proračuna unije, je predlagal slovenski notranji minister. Za izvajanje nadzora na zunanjih mejah so namreč zdaj v celoti, torej tudi finančno, odgovorne posamezne članice. Ker se nekatere soočajo s precejšnjimi stroški, se je Evropska komisija že lotila preučevanja vprašanja - do prihodnjega leta naj bi pripravila študijo možnosti delitve finančnih bremen za varovanje meje na morju, minister pa je danes v tem videl tudi priložnost za preučitev možnosti delitve bremen za nadzor nad mejo na kopnem.
