'Želje tožilca ne igrajo vloge'

Nekdanji državni tožilec Boštjan Penko je poudaril, da je želel začeti kazenski postopek zoper ministra aktualne vlade, pa mu to ni bilo omogočeno. Minister, o katerem je govoril Penko, je minister za finance Andrej Bajuk, poroča Dnevnik. Vse pa naj bi bilo povezano z zadevo Socius, ki so jo kriminalisti začeli obravnavati leta 2005.

Že junija leta 2005 naj bi se v javnosti pojavili podatki, da Urad za preprečevanje kurupcije sumi direktorja svetovalnega podjetja Socius Leonarda F. Peklarja pranja denarja. Peklar je bil predsednik nadzornega sveta Telekoma in Mure, v letih 2003 in 2004 pa naj bi na svoj bančni račun prejel 12 nakazil v skupni vrednosti več kot 177 milijonov tolarjev (737.000 evrov). Nakazilo naj bi izvršila družba Bados Consulting iz Züricha.

'Pogoji niso bili izpolnjeni'

Vrhovno državno tožilstvo je poudarilo, da ni prejelo nobene kazenske ovadbe zoper kakšnega ministra sedanje vlade.

"V navedenem primeru je šlo za kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki je bila vložena na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Takratni član Skupine Boštjan Penko se je s to ovadbo seznanil in predlagal takratnemu vodji Skupine Hariju Furlanu, da jo dodeli v reševanje Skupini. Furlan se s Penkovo pobudo ni strinjal - zato je generalni državni tožilki poslal pisno mnenje, da za to niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji in zadeva ni povezana s tisto, ki jo je že obravnaval takratni član Skupine Penko ter zato dodelitve konkretnega primera v obravnavanje ne predlaga,“ so v sporočilu za javnost zapisali na vrhovnem tožilstvu.

Penko naj torej predloga za dodelitev kazenske ovadbe zoper neznanega storilca ne bi podal generalni državni tožilki, ampak je ta odločila na podlagi Furlanovega pisnega mnenja, zato zadeva ni bila dodeljena v reševanje Skupini. "Pri odločanju o dodelitvi zadeve v Skupino želje tožilca ne igrajo vloge, pač pa se upoštevajo le zakoniti razlogi za dodelitev.“

Kazenska ovadba zoper neznanega storilca je bila vložena pri pristojnem državnem tožilstvu, ki je oziroma bo o njej odločilo v okviru svojih pristojnosti, so še pojasnili na tožilstvu.

Kdo je izdal uradno tajnost?

Že pred predkazenskim postopkom so se v javnosti pojavile podrobne informacije glede zadeve Socius. Kriminalisti so ugotovili, da so bile informacije o denarnih nakazilih med Slovenijo (Leonardo F. Peklar) in Švico (Bados Consulting) zapisane v zaupnem dokumentu Urada za preprečevanje pranja denarja.

Dokument je bil v dveh izvodih. "Enega so nedotaknjenega našli v trezorju Urada za preprečevanje pranja denarja. Drugi izvod pa je bil poslan v kabinet finančnega ministra Andreja Bajuka. Zato so kriminalisti obiskali tudi njega,“ poroča Dnevnik. Iz dokumentov je bilo videti, da so bili listi razpeti in znova speti. Na vprašanje, kako to, pa je Bajuk odgovoril, da mu je dokument padel na tla in ga je zato moral znova speti. Kriminalisti so zato spisali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti, ki so jo okrožnemu državnemu tožilstvu poslali 21. decembra 2005.

Penko je dogodke v zvezi z afero Socius potrdil. "V delu sem imel zadevo Socius. Kriminalisti so me obvestili, da je prišlo do izdaje uradne tajnosti in so že podali kazensko ovadbo zoper neznano osebo. Ovadbo sem zato pridobil od Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in iz nje je bilo razvidno, da sum pelje samo v smeri ene osebe, zaradi česar mi ni bilo razumljivo, zakaj je bila podana zoper neznano osebo. Ker je bila zadeva neposredno povezana z zadevo Socius, sem pisno predlagal, da se mi dodeli v reševanje. Vendar je bil moj predlog zavrnjen,“ je zatrdil.

Penko poudarja, da je zadevo izpostavil, ker po njegovem menju zadeva za tožilstvo ni bila tako pomembna, da bi jo obravnala skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Poleg tega pa trdi, da navkljub mnenju generalne državne tožilke Barbare Brezigar, da smo pred zakonom vsi enaki, to ne drži.

Ozadje afere Peklar

Ko je bil Peklar predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, naj bi Mobitelu svetoval, da najame analize pri podjetju, s katerim je imel poslovni odnos. Švicarsko podjetje Bados Consulting naj bi Peklarju na osebni račun nakazalo kar 177 milijonov slovenskih tolarjev podkupnine. Peklar trdi, da je najel posojilo pri poslovnem partnerju iz Švice, ki kljub nekaterim namigovanjem sploh ni povezan s podjetjem Bados Consulting.

Policija je konec julija 2006 podala kazensko ovadbo na skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala na Vrhovnem državnem tožilstvu v primeru Bados Consulting. Med ovadenimi naj bi takrat bila lastnik svetovalne družbe Socius Peklar in direktor švicarskega svetovalnega podjetja Bados Consulting Paul Brunner.

V Mobitelu so že pred dvema letoma pojasnili, da so poslovno sodelovali z Bados Consultingom na področju priprave analiz in zbiranja podatkov, o povezavah med Peklarjem in Badosom pa niso vedeli nič. Na zadevo se je odzval tudi Brunner, ki pa je vse obtožbe označil kot "povsem zgrešene".