Ljubljansko okrajno sodišče je odločilo, da je podjetje Minis iz Žalca na javnem naročilu podalo neresnično izjavo in s tem kršilo zakon o javnem naročanju. Če bo sodbo potrdilo višje sodišče, bo moral Minis plačati 12.500 evrov, njegov direktor Bojan Plohl pa 600 evrov kazni. Minis pa bi dobil tudi stransko kazen petletne prepovedi sodelovanja v postopkih javnega naročanja, poroča Dnevnik.
Plohl je po poročanju časnika ponudbi priložil izjavo, da ima poravnave vse obveznosti iz davka na dodano vrednost in socialno varnost delavcev, kar je bil pogoj za pridobitev posla. Minis pa je takrat imel 1200 evrov neplačanega DDV in dobrih 1700 evrov neplačanih socialnih prispevkov. Plohl se je med obravnavo branil, da je šlo za neevidentirane obveznosti in da zanje ni vedel, saj je za to pooblastil računovodkinjo. Trdil je, da je bila napaka samo v tem, da finančni upravi podjetje ni pravočasno poslalo REK-obrazcev in obračun davka.
Sodnica Jasna Deu je ugotovila, da je pripisovanje krivde računovodkinji, za katero sodišču Plohl ni posredoval osebnih podatkov, neutemeljeno, saj bi direktor moral vedeti, da je davke in prispevke treba plačati. "Možno je tudi, da REK-obrazci in obračun DDV niso bili oddani pravočasno prav z namenom, da davčni dolg ne bi bil evidentiran," je po navedbah časnika zapisala v obrazložitvi sodbe ter dodala, da bi bilo tako izmikanje sicer nesmiselno.
Plohl: Znesek je mizerno nizek, to so popolnoma izmišljene insinuacije
Družba Minis je danes vse očitke zanikala in poudarila, da je vse posle pridobila "na pošten način in brez kakršnihkoli političnih povezav". "Vse posle je naša družba oddelala kakovostno in v danih rokih. Poročanje o naši družbi je zgolj neke vrste dimna zavesa, s katero bi se rado prekrilo ostale posle, v katerih naša družba ni bila udeležena," so zapisali.
Poudarjajo, da gre v tej zgodbi zgolj in samo za en razpis za oddajo ponudbe postavitve tehničnih ovir v višini 250.000 evrov, pri katerem je sporna ugotovitev glede davčnega dolga. Ministrstvo za notranje zadeve je pri navedenem razpisu zahtevalo, da ponudnik podpiše Prilogo št. 2, kjer je navedena točka c, ki je vsebovala izjavo, da ponudnik na dan oddaje razpisa ne bo imel več kot 50 evrov dospelih in nezapadlih obveznosti. "Javni razpis ni zahteval pogoja, da ponudnik predhodno ni smel nikoli biti blokiran s strani FURS-a, ampak samo, da na oddaje ponudnik nima več kot 50 evrov dolga," pojasnjujejo.
Zoper omenjeno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani so podali pritožbo na Višje sodišče v Ljubljani, s katero izpodbijajo sodbo iz vseh pritožbenih razlogov – bistvene kršitve prekrškovnega postopka, zavrnitve dokazov, neupoštevanje dokazov, napačna ugotovitev dejanskega stanja, napačna uporaba materialnega prava in nesorazmernost sankcije. "Popolnoma izmišljene so insinuacije glede zneska dolga na dan oddaje ponudbe, ki je mizerno nizek, pritožbeno pa se presoja, ali je sploh dolg obstajal."
Po mnenju direktorja Minisa sodišče dokazov ni izvajalo, zaslišalo je samo zakonitega zastopnika družbe, zaključilo z obravnavo in izdalo sodbo. "Po vpogledu v e– kartico ponudnika na dan 24.11.2015 ni bilo zabeleženih zapadlih, dospelih in ne neporavnanih obveznosti. Družba Minis d.o.o. je v postopku pred Okrajnim sodiščem opr. št. PR 1681/2017 predložila navedeno e – kartico, zahtevala je zaslišanje pristojne osebe s FURS-a ter postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi lahko navedeno tudi potrdil. Družba Minis d.o.o. na dan oddaje razpisa ni bila davčni dolžnik in ni imela blokiranih računov," poudarjajo.
Zapisali so tudi, da so imeli za leto 2015 oceno SB 4, "kar je izjemna bonitetna ocena in če bi bila družba davčni dolžnik, ne bi imela take ocene". Kot še dodajajo, so imeli na dan oddaje razpisa zaposlenih 28 ljudi, torej "nikakor ne gre za kaslc družbo".
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.