Minimalne plače bodo višje

Vlada je sprejela predlog zakona o minimalni plači, skladno s katerim se minimalna plača zvišuje na 562 evrov neto oziroma 734,15 evra bruto. Za delodajalce, ki bi se lahko zaradi dviga minimalne plače znašli v težavah, je predvideno dveletno prehodno obdobje. Vlada zaradi dviga minimalne plače prilagaja tudi dodatno splošno olajšavo. Zakon bo šel v pralament po nujnem postopku.

Kot je danes na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, se minimalna plača zvišuje za 100 evrov neto oziroma dobrih 136 evrov bruto. Znesek 562 evrov neto, kolikor bo po novem znašala minimalna plača, po njenih besedah ustreza izračunu vrednosti košarice minimalnih življenjskih stroškov.

Zvišanje bo postopno, usklajevanje pa enkrat letno

Za delodajalce, ki bi se zaradi dviga minimalne plače lahko znašli v težavah, ki bi lahko vodile v odpuščanja, je predvideno največ dveletno prehodno obdobje. To po besedah Kopač Mrakove pomeni, da morajo delodajalci minimalno plačo v višini 562 evrov uveljaviti najkasneje do 1. januarja 2012.

V prehodnem obdobju so določeni minimalni zneski, ki morajo biti izpolnjeni. Letos mora tako minimalna plača znašati 510 evrov neto, 1. januarja prihodnje leto 530 evrov, 1. januarja 2012 pa 562 evrov. Po novem se bo minimalna plača z dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin usklajevala enkrat letno, in sicer 1. januarja.

Premier Borut Pahor je ob tem dejal, da je vlada prisluhnila sindikatom in pa poročilu o razvoju, v katerem je bilo ugotovljeno, da zaposleni z najnižjimi dohodki kljub marljivemu delo ne zaslužijo dovolj, da bi lahko normalno preživeli. "Če bi vlada to spregledala, bi pomenilo, da v Sloveniji lahko nekdo dela, pa kljub temu ne zasluži dovolj za dostojno življenje. To bi pomenilo popolno vrednostno distorzijo in pripeljalo do položaja, ko bi se razmere na trgu dela poslabšale v sami osnovi. Delo ne bi bilo več vrednota sama po sebi," meni Pahor.

Odzval se je že predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki je izrazil zadovoljstvo nad potezo vlade, ob tem pa ocenil, da to predstavlja uspeh sindikatov. "To je majhen korak pri prerazporejanju bogastva v tej družbi v prid delavstva," je menil.

Prlagodili tudi olajšavo

Zaradi dviga minimalne plače je treba prilagoditi tudi dodatno splošno olajšavo, zato vlada spreminja zakon o dohodnini. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča bo splošna davčna olajšava za letos povečana s sedanjih 2095 evrov na 3020 evrov, prvi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za določanje splošne davčne olajšave, pa bo s sedanjih 8700 evrov zvišan na 10.200 evrov. Zaradi prilagoditve ustreznega prehoda bo spremenjen tudi drugi prag dohodkov, in sicer s sedanjih 10.056 evrov na 11.800 evrov.

Obrtniki in podjetniki opozarjajo na hude posledice

Upravni odbor Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) pa opozarja, da sprejeti predlog zakona o minimalni plači ni bil usklajen z delodajalci, zato z njegovo vsebino zakona ne soglaša. Po mnenju odbora bo zakon povzročil negativne posledice v gospodarstvu. "Tak zakon in hitenje z njim, ne da bi bil obravnavan v paketu, bo povzročil velike negativne posledice v gospodarstvu," je po seji upravnega odbora ZDOPS, ki je potekala na Ravnah na Koroškem, sporočil predsednik združenja Milan Škapin.

Zaradi takega zakona se bodo v gospodarstvu po mnenju združenja porušila plačna razmerja, to pa bo vodilo do dodatnega nezadovoljstva med zaposlenimi, povišali pa se bodo tudi stroški dela. Sledila bodo odpuščanja, zapiranje gospodarskih obratov, zmanjšana poraba in hkrati tudi manjši prilivi v že tako prezadolženo državno blagajno, še opozarjajo pri združenju. Zato predlagajo paket istočasnih sprememb zakonodaje, ki so ga delodajalske organizacije in zbornice pripravile v začetku januarja in ga posredovale ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Razvoj trga dela po konceptu varne prožnosti

Vlada je sprejela tudi stališča do predlogov delodajalcev in sindikatov glede nadaljnjega razvoja trga dela. Pri tem je Kopač Markova poudarila, da bo eden ključnih ciljev doseganje koncepta varne prožnost. Zagotovili naj bi ga z zakoni, ki so že predmet sprememb (zakon o malem delu, zakon o urejanju trga dela). Treba pa bo iti tudi v spremembe zakona o delovnih razmerjih.

Predloge delodajalcev je vlada povzela v dve sklopa - kratkoročni ukrepi (skrajšanje odpovednih rokov, znižanje odpravnin, upoštevanje ustavne odločbe glede vloge sveta delavcev) in strukturne spremembe. Kratkoročni ukrepi naj bi se izvedli skladno z dogovori z delodajalci in sindikati do 30. marca, nato pa bi predlogi aprila romali v DZ, medtem ko je za spremembe strukturne narave potrebnega več časa in bodo predmet pogajanj do konca leta.

Semolič: Nekaterih predlogov ne smemo dopustiti

Teme se je dotaknil tudi Semolič. "Sindikati bomo tisto, kar bo v prid delavcev podpirali," je poudaril in dodal, da bodo skušali poiskati razumne kompromise pri problemih, za katere bodo skupaj ocenili, da jih je treba rešiti," je povedal. Pri tem je povedal, da se nekatere zahteve delodajalcev ne smejo uresničiti.  Pri tem je imel predvsem v mislih predloge, ki bi zmanjševali delavske pravice. "Sprejmemo dialog okoli konkurenčnosti, vendar se ta ne sme meriti le z dobički delodajalcev, ampak tudi s standardom delavcev," je dejal Semolič.