'Minimalna plača se bo končno odlepila od praga revščine'

Poslanke in poslanci so brez razprave opravili drugo obravnavo predloga novele zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih poslanskih skupin pripravili v stranki Levica. Predlog je dopolnjen z amandmaji, ki jih je že v ponedeljek podprl matični odbor, za razpravo na plenarni seji pa ni bilo vloženih dodatnih dopolnil.

Predlog novele zakona minimalno plačo s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog poleg tega ureja tudi časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače – dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 – ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Nihče ni glasoval proti

DZ je s 56 glasovi za in nobenim proti podprl novelo zakona o minimalni plači. Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca je dvig minimalne plače najpomembnejši korak vlade Marjana Šarca, katere partner je tudi Levica. "Minimalna plača se bo končno odlepila od praga revščine," je Mesec poudaril v obrazložitvi zakonskega predloga. Spomnil je, da je minimalna plača v letu 2008 znašala zgolj 450 evrov oz. 100 evrov pod takratnimi minimalnimi življenjskimi stroški.

"Danes sprejemamo zakon, ki bo omogočil dvig minimalne plače na 700 evrov, ki bo določil, da se dodatki doplačujejo, in ki bo določil, da minimalna plača vselej znaša vsaj 20 odstotkov več od minimalnih stroškov. To je zakonsko zagotovilo, da nihče več, ki dela, ne bo padel v revščino," je dejal Mesec.

Levica je v partnerstvu z vlado po Meščevih besedah z dvigom minimalne plače, ohranitvijo dviga socialne pomoči in zakonom o izvrševanju proračuna, ki prekinja z varčevanjem na socialnih transferjih, uspela narediti tri velike korake k izboljšanju položaja najslabše plačanih, najrevnejših in najbolj ranljivih.

Predlog novele je sicer naletel na burne odzive delodajalskih organizacij, ki so predlagateljem očitale, da so se sprememb, ki bodo podjetjem močno otežile poslovanje, lotili brez socialnega dialoga.

Delodajalci so med drugim opozarjali, da bo dvig minimalne plače porušil plačna razmerja in povzročil uravnilovko, slišati pa je bilo celo opozorila o zapiranju podjetij zaradi nepričakovanega velikega dviga izdatkov za plače. Vlado so tudi pozvali, naj raje davčno razbremeni vse plače.

"Naj bo to šele začetek"

"Država je začela ljudem dajati jasne znake, da ne bo več dekla kapitala, ampak bo delala za blaginjo vseh. Naj bo to šele začetek," je pozval Mesec in poudaril, da je treba prihodnje leto nadaljevati s popravo krivic upokojencem, prekarcem, tistim, ki si ne morejo privoščiti previsokih cen stanovanj, ali tistim, ki so preveč izobraženi, da bi dobili službo.

Po njegovih besedah je v tej državi preveč znanja in potenciala, da bi lahko nasedali, da lahko konkuriramo le z nizkimi plačami in nizkimi davki. "Neoliberalni francosko-nemški vlak je z rumenimi jopiči dokončno iztiril. Naj Slovenija postane zgled evropskim državam, ki iščejo nov socialni model - blaginja za vse, ne le za peščico," je še dejal Mesec.