Minimalna plača višja za devet evrov, po novem znaša 613 evrov neto

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je socialnim partnerjem na seji Ekonomsko-socialnega sveta predlagala dvig minimalne plače za 1,8 odstotka. S tem je delno sledila predlogu sindikatov, ki so sicer predlagali zvišanje za pet odstotkov na 630 evrov neto.

Na Twitterju je tako ministrica objavila, da ji je uspelo prepričati kolege v vladi in koaliciji za dvig minimalne plače za več kot 0,5 odstotka. Koalicijski dogovor je potrdil tudi premier Miro Cerar, ki je na Twitterju zapisal, da vlada skrbi za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč. "V tej luči tudi dogovor vseh koalicijskih partnerjev za dvig minimalne plače," je dodal.

Gospodarski minister Počivalšek: To je korak v napačno smer

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pa je ob predlogu ministrice za delo izrazil ostre kritike do po njegovem mnenju prenagljene poteze. Poudaril je, da vladna ekipa glede tega vprašanja ni bila v celoti usklajena, saj ministrica njega ni prepričala.

Kot je navedel minister, je Kopač Mrakova "morda prepričala koalicijske partnerje in druge kolege v vladi, mene pa zagotovo ne". Izpostavil je, da je prepričanje, da takšne poteze predstavljajo tveganje za gospodarstvo, predstavil tudi na sestanku koalicijskih partnerjev, "in bolj jasen, kot sem bil, ne bi mogel biti".

Z vidika izboljševanja konkurenčnega položaja gospodarstva v Sloveniji je dvig minimalne plače po ministrovem mnenju korak v napačno smer. Povzročil bo dodaten pritisk na podjetja po plačevanju davkov in prispevkov ter upočasnil zaposlovanje, in sicer predvsem v storitvenem sektorju. Dvig minimalne plače predstavlja dodatno tveganje za delo na črno, prav tako za prekarizacijo, so Počivalškove argumente navedli na spletnih straneh ministrstva.

Dvig minimalne plače vplival na izgubo že 18.000 delovnih mest?

Kot so navedli na gospodarskem ministrstvu, je urad za makroekonomske analize in razvoj leta 2014 ocenil, da je dvig minimalne plače v času krize vplival na izgubo 7000 delovnih mest, dolgoročno pa 18.000 delovnih mest.

V zadnjih letih se je znesek minimalne plače povečeval hitreje, kot se je zviševala povprečna plača. Med državami EU se Slovenija po dvigu minimalne plače uvršča na visoko sedmo mesto. Slovenija je med državami, ki so bile v največji krizi znotraj EU in imajo minimalno plačo, z naskokom na prvem mestu (pred Portugalsko, Španijo, Hrvaško, Irsko in Grčijo).

"Od januarja 2016 trije dodatki ne štejejo več v minimalno plačo: dodatek za nočno delo, za delo v nedeljo ter delo za praznike in dela proste dneve po zakonu. Zgolj to je stroške dela v gospodarstvu povečalo za 30 milijonov evrov. Minimalna plača ne sme biti instrument socialne politike," je še poudaril Počivalšek.

O dvigu minimalne plače tudi na odboru DZ

Na predlog poslanske skupine ZL je o dvigu minimalne plače razpravljal tudi pristojni parlamentarni odbor. Člani so se strinjali, da je zvišanje potrebno, na različnih bregovih pa so bili pri vprašanju, za koliko. V ZL menijo, da bi se morala minimalna plača januarja zvišati na 645 evrov in septembra na 700 evrov neto.

Kot je na izredni seji odbora uvodoma izpostavil vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, v prid zvišanju minimalne plače govori več dejavnikov. "Ekonomski pogoji za dvig so praktično tu. Tri leta beležimo gospodarsko rast, celo eno večjih v EU, slovensko gospodarstvo se je izkazalo za konkurenčno in imamo enega največjih izvoznih presežkov v Evropi," je izpostavil.

Dodal je, da so presežki napačno razporejeni, pri tem je kot primer navedel, da je vlada v zadnjih dveh letih dvakrat znižala dohodnino najbolje plačanim, medtem ko humanitarne organizacije poročajo, da revščina narašča med zaposlenimi.

Minimalna plača v Sloveniji znaša 561 evrov neto, v ZL pa se zavzemajo, da bi se za januarja z redno uskladitvijo zvišala na 645 evrov in septembra z izredno uskladitvijo na 700 evrov neto, je dejal.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je pojasnil, da se minimalna plača uskladi enkrat letno januarja po posvetovanju s socialnimi partnerji.

Pojasnil je, da se pri njeni določitvi upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Ker so zadnji faktorji trenutno izrazito pozitivni, so pri izračunu tokrat upoštevali tudi te. 

Pobuda, da bi se minimalna plača zvišala na 855,20 evra bruto, medtem po Pogačarjevih besedah ne temelji na zakonskih določbah. Z dvigom, kakšnega je predlagala ministrica, se bo položaj zaposlenih izboljšal, hkrati pa se bo ohranilo razmerje med minimalno in povprečno plačo, je dodal.