10 let po podpisu arbitražnega sporazuma nič bližje rešitvi

S sporazumom, ki sta ga 4. novembra 2009 podpisala Jadranka Kosor in Borut Pahor, sta se državi dogovorili za ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča, ki bo dokončno in zavezujoče razsodilo o meji med državama. Sporazum je omogočil tudi sprostitev slovenske blokade v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU in posledično vstop Hrvaške v povezavo leta 2013.

Hrvaška je zaradi, kot so utemeljili, nepovratne kompromitiranosti iz arbitražnega procesa enostransko izstopila leta 2015 po prisluškovalni aferi. Pri tem je vztrajala tudi po odločitvi arbitražnega sodišča, da slovenske kršitve postopka z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, Simono Drenik in Jernejem Sekolcem, niso bile tako hude, da ne bi moglo izdati končne razsodbe. Konec junija 2017 je sodišče razsodbo tudi izdalo.

Slovenija je tako 30. decembra 2017 začela uresničevati arbitražno razsodbo, s katero sta državi prvič dobili mejo na morju, Hrvaška pa je ne priznava in se zavzema za nove dvostranske pogovore. Slovenija pogovore zavrača in se je pripravljena pogovarjati le o implementaciji sodbe.

Posledica hrvaškega nespoštovanja meje je nadaljevanje ribiških incidentov v Piranskem zalivu, zaradi katerih se kopičijo denarne kazni za slovenske in hrvaške ribiče. Politični odnosi med državama so praktično zamrznjeni, saj že drugo leto ni bilo pomembnejšega dvostranskega srečanja na ravni zunanjih ministrov ali premierjev.

Slovenija je lani zaradi kršenja evropskega prava kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe proti Hrvaški vložila tudi tožbo pred Sodiščem EU. Generalni pravobranilec na Sodišču EU Estonec Priit Pikamäe bo sicer svoje sklepne predloge predstavil 6. novembra. Šele po odločitvi sodišča glede dopustnosti tožbe pa bo, če se bo razglasilo za pristojno, na vrsti vsebinska obravnava glede tožbenih zahtevkov Slovenije. Lahko se odloči tudi, da združi končno odločitev glede pristojnosti z vsebinsko obravnavo.

Zaradi hrvaškega nespoštovanja prava Slovenija nasprotuje tudi sprejemu Hrvaške v schengensko območje.

Tako kot v preteklosti odprto vprašanje meje s Hrvaško ostaja tudi arbitraža vir občasnih političnih trenj v Sloveniji. Potem ko so aprila letos v javnost prišli dokazi, da so prisluškovanje Drenikovi in Sekolcu izvedli hrvaški obveščevalci, je komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) opravila pogovore s pristojnimi v Sloveniji, da bi ugotovila, kdo je vedel za njune pogovore, in na tej podlagi pripravila tajno poročilo.

Predsednik republike Pahor, ki je podpis sporazuma pred desetimi leti v Stockholmu pospremil z navdušenim vzklikom "Kakšen fantastičen dan", je 31. julija letos, ko je minilo deset let, odkar sta na Trakošćanu s Kosorjevo dosegla dogovor, ki je vodil v arbitražni sporazum, izrazil prepričanje, da bo meja med državama, kot jo je določilo arbitražno sodišče, prej ali slej tudi uveljavljena. Hrvaška je dolžna izpolniti sprejete obveznosti, je poudaril.