8. aprila 1990 so namreč v Sloveniji potekale prve demokratične volitve v takratno 240-člansko tridomno slovensko skupščino. Na volitvah v družbenopolitični zbor, najpomembnejši organ skupščine, je zmagala koalicija Demos, ki je dobila pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. maja 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle.
Med novo oblastjo in opozicijo je vladalo nezaupanje, a so kljub temu dosegli načelen dogovor o osamosvojitvi. 6. decembra 1990 je skupščina sprejela zakon o plebiscitu, 23. decembra pa so državljani z veliko večino glasovali za samostojnost in neodvisnost Slovenije. 26. junija 1991 je Slovenija tudi uradno razglasila samostojnost in neodvisnost. Sledila je 10-dnevna vojna, ki se je končala s premirjem in dogovorom o umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije.
Tako predsednik Borut Pahor kot Peterle sta del nagovora na današnji slovesnosti v predsedniški palači posvetila tudi aktualnim razmeram, ko se spopadamo z obvladovanjem posledic epidemije koronavirusne bolezni.
V nasprotju z danes tedaj nismo imeli svoje države, morali smo jo ustvariti, je izpostavil Pahor. Danes sicer po njegovem mnenju nimamo tako kaotičnih razmer kot takrat. Tedaj se je spreminjal ves svet, Evropa je bila na obzorju sprememb, Slovenci smo prvič postali nacija. Čeprav je po njegovih besedah to vedno tvegano, pa je potegnil tudi vzporednico, ki jo vidi v vprašanju osredotočenosti vlade.
Tedanja vlada je vse podredila osrednjemu cilju, osamosvojitvi Slovenije. Osredotočenost je po Pahorjevem mnenju sporočilo tudi za današnje razmere. "Vlada, ki jo danes vodi Janez Janša, mora zelo dobro oceniti, kaj je osrednje politično poslanstvo vlade in države, vizija, naloga in načrt – verjetno soočanje s posledicami epidemije in spremembami, ki jih bodo te okoliščine prinesle," je ocenil. To pa po njegovih navedbah zato, da bi se Slovenija – zdaj z orodjem države – uspešno ne le prebila skozi te težke čase, ampak iz njih izšla še trdnejša, razvitejša in bogatejša.
A ta osredotočenost na strateški cilj izhoda iz aktualnih razmer po njegovih besedah ni le skrb vlade, pač pa tudi odgovornost opozicije, da razume zgodovinski trenutek, razume, da so okoliščine, v katerih mora do neke mere – ne da bi se odpovedala demokratičnim pravilom – razumeti pomen sodelovanja.
"Demosova vlada je bila odločilna za to, da smo dobili lastno državo, a brez politične enotnosti, ki jo je ustvarjala v sodelovanju z opozicijo, ne bi šlo," je še prepričan Pahor.
Peterle pa je poudaril, da takrat ni šlo samo za osamosvojitev. Treba je bilo vzpostaviti nov politični in gospodarski red v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic, demokracije, pravne države in socialno tržnega gospodarstva. "Nasledili smo izredno težko gospodarsko stanje z osemodstotnim padanjem rasti, s številnimi podjetji z izgubo, bojkotom našega blaga v Srbiji, visoko inflacijo, umetno zaposlenostjo itd. K temu je pokal po šivih zdravstveni sistem," je spomnil.
V času osamosvojitve so po Peterletovih navedbah mislili tudi na našo evropsko prihodnost v duhu načel in vrednot očetov Evrope.
"Izvolitve prve vlade se spominjamo v času globalne in evropske krize ter nove slovenske politične polarizacije. Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij," ugotavlja. Novi vladi in vsej slovenski politiki želi, da različnost ne bi bolela, ampak bogatila.
"Ne spuščajmo v politično areno virusov, ki ne bogatijo naše medsebojnosti, sožitja in sodelovanja. Potegnimo nauk iz slovenske, evropske in globalne krize ter z visoko politično kulturo združimo ustvarjalne sile za tisto, kar nas lahko kot nacijo okrepi in nam zagotovi varno in demokratično prihodnost," je pozval Peterle in poudaril, da jim je osamosvojitveni duh slovenske pomladi lahko pri tem v navdih.
Današnje slovesnosti sta se med drugim udeležila predsednik DZ Igor Zorčič in premier Janša.
Obletnice imenovanja Demosove vlade se je v zapisu na Facebooku, v katerem sicer opisuje uspeh Slovenije v boju s koronavirusom in nadaljnje izzive, dotaknil tudi minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin. Morda prihajajo časi težkih izzivov in preizkušenj, vendar jim bomo povezani in enotni kos, je prepričan. Voditelji Demosove vlade so po njegovih ocenah prepoznali okno zgodovine in znali graditi na točkah, ki so jih povezovale. V sedanjih prelomnih časih je zato po njegovem mnenju na mestu poziv k več enotnosti, spoštljivosti in dialoga v celotnem slovenskem javnem prostoru.
"Dvigniti moramo nivo politične kulture in ponovno odkriti stvari, ki nas povezujejo. Opustiti moramo stare zamere, znati moramo prisluhniti drug drugemu. Tako bomo ponovno dokazali, če imamo Slovenke in Slovenci skupen cilj, lahko dosežemo nemogoče in smo vedno v družbi zmagovalcev," je pozval Tonin.
KOMENTARJI (229)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.