10. obletnica smrti Janeza Drnovška: 'Prizadeval si je za mir, ker ni bil tip, ki bi sprožal konflikte'

Danes mineva 10 let od smrti nekdanjega premierja in predsednika republike Janeza Drnovška. Ob obletnici je v Narodnem muzeju Slovenije potekal simpozij, na katerem so sodelovali zgodovinarji, novinarji in sopotniki iz vseh obdobij njegovega delovanja. Popoldne pa bo v Zagorju še spominska slovesnost, na kateri bo govoril župan Matjaž Švagan.

Že v četrtek so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo o njem, v katero so umestili tudi njegova legendarna dežni plašč in čepico. Organizirali so dražbo njegovih predmetov, med katerimi so bila tudi nalivna peresa, priložnostni pisemski ovojnici in karikature, ki jih je Drnovšku podaril Franco Juri.

Izkupiček na dražbi, ki pomeni začetek delovanja štipendijskega sklada, poimenovanega po Drnovšku, bodo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije namenili štipendiranju dijakov iz socialno manj spodbudnih okolij. Na dražbi so zbrali 7000 evrov, sklad pa je že podprlo tudi nekaj slovenskih podjetij. Skupna vrednost štipendijskega sklada je tako že 70.000 evrov.

Začasna razstava o nekdanjem predsedniku vlade in republike bo na ogled do 5. maja, zatem jo bodo pa v nekoliko manjšem obsegu umestili v svoje prostore stalnih razstav.

Nekdanji predsednik republike in večkratni predsednik vlade je v času tranzicije Slovenije zaznamoval slovensko politično zgodovino. Kot so ob tem med drugim zapisali v stranki LDS, ki jo je dolga leta vodil, je imel Drnovšek med državljani zaupanje, kakršnega ni imel za njim noben predsednik vlade.

Drnovšek v spominu mnogih kot neuklonljiv politik in velik človek

Na 10. obletnico smrti nekdanjega predsednika vlade in države pa so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili spominski simpozij s prispevki njegovih sopotnikov. Ti so izpostavili Drnovškovo neuklonljivo politično držo in njegova prizadevanja za vključitev Slovenije v mednarodne povezave ter ga označili za velikega humanista.

Na simpoziju so s prispevki, ki so jih zbrali tudi v posebnem zborniku, sodelovali tako politiki iz različnih političnih opcij, predvsem pa tisti iz njegove takratne LDS, kot tudi drugi Drnovškovi sodelavci iz različnih obdobij njegovega delovanja.

Drnovškov strankarski kolega Jožef Školč je izpostavil, da je Drnovšek v politiko vstopil v času prizadevanj za spremembo sistema v državi. "Na najboljši možen način se je distanciral od partijske politike, prizadeval si je za mir, ker ni bil tip, ki bi sprožal konflikte," je pojasnil ob robu simpozija. Spomnil, da je Drnovšek poskušal povezovati stvari in da je tudi predsedniško funkcijo zastavil kot pogovor o prihodnosti Slovenije.

Nekdanji poslanec Tone Partljič je izpostavil Drnovškovo pokončno in samosvojo držo, ocenil je, da Slovenija še ni imela tako dobrega politika. Sam ga niti ni "štel za kakega 'pravega' politika, kakor besedo pri nas razumemo, ampak bolj kot 'pragmatičnega' vodjo, ki se je čutil sposobnega, da ureja stvari". V nasprotju z mnenjem, kot ga imajo nekateri, Partljič meni, da Drnovšek ni bil mrk in neduhovit.

Nekdanji poslanec, minister in veleposlanik Dimitrij Rupel je v svojem nastopu omenil sodelovanje z Drnovškom na več funkcijah, ki jih je sam opravljal, med drugim je spomnil na Drnovškovo prizadevanje, da Slovenija postane članica Nata, v času, ko je bil sam veleposlanik Slovenije v ZDA. Ob tem je omenil tudi razhajanja v Sloveniji, saj članstvu v Natu niso bili naklonjeni vsi.

Vodja Drnovškovega kabineta Alja Brglez pa je pojasnila, da je bil kot šef zelo zahteven, da pa je pustil veliko svobode in je bilo delati z njim lepo. "Bil je človek, ki je čutil odgovornost do ljudi in do zgodovine. Kar si je naložil, je z res veliko presoje in preudarnosti odgovorno želel opraviti," je dejala in dodala, da to danes ni nekaj, "kar bi postavljali na prvo mesto, ko vrednotimo ljudi v politiki".

Novinar in urednik Ali Žerdin je v svojem prispevku v zborniku spomnil na Drnovškove vlade, ki so presegale bipolarnost političnega prostora. "Tranzicija, proces, ki je obraten od revolucije, je potekala brez nasilja, hkrati pa se je Slovenija v obdobju 1992-2002 izognila družbenemu opustošenju, ki je prizadelo glavnino nekdanjega socialističnega bloka," je navedel.

Nekdanja političarka Vika Potočnik vidi Drnovška kot človeka dialoga. "Njegov kritičen in luciden odnos ter izjemno znanje so bili zame posebne učne ure," je dejala v spominu na pogovore o vprašanjih, kot so človekove pravice, ugovor vesti, civilno služenje vojaškega roka in demilitarizacija, o katerih se, kot je dejala, nista vedno strinjala. "Ob nepomembnih konfliktih ali konfliktih, ki so vodili v razdvajanje, se je raje umaknil ali utihnil. Včasih sta bila njegova tišina ali šepet veliko bolj močna kot kričanje množic," je dejala. Izpostavila pa je tudi Drnovškov izjemen prispevek pri akciji Svet za Darfur.

Pobudnik akcije Tomo Križnar, ki deluje predvsem na območju Darfurja in za pravice ljudstva Nube, je v svojem prispevku zapisal, da ga je ob prvem srečanju s tedanjim slovenskim predsednikom tik pred božičem leta 2005 najbolj prevzel občutek, da pred njim "sredi praznično onesnažene in zasmetene Ljubljane sedi Nuba, človek, ki je dojel, da življenje zgolj zase nima smisla". Kot je dejal ob robu simpozija, današnjo priložnost zlorablja, da sporoči, da se v Severnem in Južnem Sudanu stanje od leta 2006, ko je svet odnehal s svojimi akcijami, slabša.

Na simpozij je prišel tudi nekdanji član predsedstva SFRJ Bogić Bogičević, ki je Drnovška označil za miroljuba, ki je malo govoril, a odgovorno delal. Drnovškove ideje, da Slovenija postane polnopravni član EU, pa so se tudi uresničile, je poudaril.

'Drnovšek se je ves čas vračal v Zagorje'

Tudi v Zagorju ob Savi so pripravili spominsko slovesnost ob 10. obletnici smrti rojaka. Na njej je spregovoril zagorski župan Matjaž Švagan, ki je dejal, da je Drnovšek služboval po vsem svetu, a se je ves čas vračal tudi v Zagorje.

Švagan je v govoru obudil spomin na čase, ko je Drnovšek leta 1989 v kandidaturi premagal Marka Bulca in postal član predsedstva SFRJ iz Slovenije. Spomnil je, da so predlog za njegovo kandidaturo dali "zagorski mladinci". Ti so, kot je dejal, takrat premogli ravno prav drznosti, Drnovšek, ki je bil takrat politično neznano ime, pa ravno toliko poguma, da je izziv sprejel.

Spomnil je, da se je Zagorje, kjer je Drnovšek preživel mladost, pozneje še enkrat zapisalo v zgodovino kot blagovna znamka, ki je nepogrešljivo povezana z Drnovškom, in sicer leta 1990, ko je v Zagorju potekal kongres ZSMS-Liberalne stranke, na katerem se je ta preimenovala v Liberalno demokratsko stranko. "Janez jo je popeljal v novo zmago, ko je bil leta 1992 izvoljen za predsednika vlade. Deset let kasneje je prevzel krmilo države," je spomnil.

Dejal je, da se je Drnovšek kljub temu, da je potoval in služboval po vsem svetu, v Zagorje ves čas vračal: "simbolično, virtualno in kadar je le utegnil, tudi fizično".

Zadnjič, tokrat za vedno, se je po Švaganovih besedah v Zagorje vrnil 26. februarja 2008, kjer je pokopan. "Od tam, kjer počiva, se mu ponuja razgled na zagorsko dolino. Od tam presoja naša dejanja, ali delamo prav ali delamo dobro. Pri tem sledimo njegovi znameniti izjavi: Saj so veliki; vedo, kaj delajo ... in poskušamo biti še večji, še boljši," je dejal.

Občina Zagorje je sicer v tamkajšnjem mestnem parku po smrti Drnovška postavila njegov doprsni kip, za katerega pa si svojci prizadevajo, da bi ga občina odstranila. Trenutno o tem odloča ustavno sodišče. Švagan je v svojem govoru v zvezi s tem dejal, da bodo odločitev ustavnega sodišča, kakršna koli že bo, spoštovali. "Navsezadnje sta bili Ljubljana in Zaplana z naše, zagorske perspektive, le kratki Drnovškovi epizodi. Njegov večni dom bo vselej Zagorje in Janez Drnovšek bo naš vedno cenjeni rojak. Če že ne za večno vklesan v bron, pa večno zapisan v naš spomin ..." je dejal.