Očitek, ki je obvisel v zraku, tudi po sprejetju zakona, je davek na kapital. Kot je spraševal poslanec Andrej Bajuk - zakaj je plača vedno obdavčena, lastniški deleži v podjetjih pa le od 60 milijonov naprej?
Pri tem je potrebno povedati, da gre za različne vrste dohodkov. Pri plači govorimo o aktivnem dohodku, pri kapitalskih dobičkih pa o pasivnem dohodku. Zaradi tega je tudi različen pristop oziroma koncept obdavčitve. Davke pa plačujemo vsi, tako na aktivne kot pasivne dohodke. Predlagatelj oziroma sedaj že sprejet zakon je imel za cilj dejansko obdavčiti tiste kapitalske dobičke, ki predstavljajo bodisi v posameznih podjetjih nad 200 milijonov kapitala pretežno lastništvo, se pravi, da nekako skušamo pospeševati ustanavljanje malih podjetij in prenos od prodaje kapitalskega dobička v nova vlaganja za mala podjetja. Zaradi tega je to pretežno lastništvo, ki je obdavčeno skozi celo obdobje, ne pa v roku omejitve tri leta, določeno to pretežno lastništvo.
Odkod pa ravno 60 milijonov?
Povprečen kapital slovenskih gospodarskih subjektov, ki so razdeljeni v mala, srednja in velika podjetja, je za leto 2002 znašal 162 milijonov. Če to projiciramo na 2005, bi bil potem povprečni kapital teh gospodarskih družb 200 milijonov. Prevladujoč ali obvladujoč delež, ko opravljamo s firmo, je čez dobrih 25 odstotkov in ta odstotek aplicira na 200 milijonov.
Po novem naj bi bile na boljšem z olajšavami tudi velike družine, sedaj pa se pojavlja drugo vprašanje oziroma kar problem - olajšave za duševno prizadete otroke, ki se po 18. letu zmanjšujejo. Poslanci pravijo, da to ni ravno smiselno…
Potrebno je pogledati sedanji sistem olajšav in obravnavanje teh otrok, ki potrebujejo nego oziroma niso sposobni za delo po 18. letu. Po sedaj veljavnem zakonu je ta olajšava v višini 50 odstotkov povprečne plače, plus t.i. nadomestilo za invalidnost, ki ga dobijo po drugem zakonu. Vendar se to nadomestilo po sedaj veljavni dohodnini odšteva od te 50-odstotne olajšave od povprečne plače. Po novem pa se to nadomestilo ne bo odštevalo kot lastni prihodek in je zato to potrebno pogledati celovito.
V povprečju naj bi fizične osebe vendarle plačevale manj davkov. Kje oziroma komu boste pobrali ta primanjkljaj?
Že v celotnem sklopu davčne reforme je državni zbor pred mesecem sprejel tudi zakon o davku dohodka pravnih oseb in oba zakona sta bila v bistvu pripravljena, kar se finančnih efektov tiče, kot kombinacija. Vemo, da bomo zgubili 9,5 odstotka celotne dohodnine ali približno 35 milijard s to novo dohodnino, da pa bomo po drugi strani pridobili na obdavčevanju kapitala iz gospodarskih družb ta večji delež, in seveda se bo to vse vkalkuliralo skozi bodoče proračune.
