Milijonski sodni zaostanki

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v 24 primerih, ki so jih proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov sprožili slovenski državljani, odredilo izplačilo odškodnin v višini od 1000 do 8000 evrov. Hkrati je sodišče tožnikom v večini primerov priznalo povračilo sodnih stroškov v višini po 1000 evrov.

Skupno bo morala Slovenija za odškodnine iz današnjih razsodb izplačati 84.800 evrov in povrniti stroške v višini 23.840 evrov. Najvišjo odškodnino v višini 8000 evrov je sodišče prisodilo v primeru Gashi proti Sloveniji.

Sodišče je razsodilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja, oziroma 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi sodišči.

To je že šesta odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v slabih dveh mesecih, da mora Slovenija plačati odškodnino zaradi sodnih zaostankov. Ob objavi razsodb 30. marca je minister za pravosodje Lovro Šturm povedal, da ga odločitev ni presenetila, saj bo takšnih razsodb še več.

Evropsko sodišče za človekove pravice je glede tožb zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo v primeru Franja Lukende. Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da je predolgo trajanje sodnih postopkov v Sloveniji velika težava. Na Evropskem sodišču za človekove pravice je bilo takrat 500 podobnih tožb proti Sloveniji.

Vlada je v začetku aprila pripravila predlog zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja za obravnavo v državnem zboru po nujnem postopku. V predlogu zakona so določena predvsem pospešitvena pravna sredstva, urejeno pa je tudi vprašanje pravičnega zadoščenja za kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.