Državni zbor je po hitrem postopku s 44 glasovi za in nobenim proti (50 navzočih) sprejel zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001, s katerim bo država v ta namen iz proračunskih rezerv letos zagotovila 1,175 milijarde tolarjev, do leta 2005 pa skupaj skoraj 9 milijard tolarjev proračunskih sredstev. Tako bo skušala omiliti posledice štirih zemeljskih plazov, ki so se sprožili po obilnem jesenskem deževju leta 2000, in dveh, ki sta se sprožila lani.
V proračunu za leto 2003 so za izvajanje omenjenih ukrepov predvidene skoraj tri milijarde tolarjev, za leto 2004 celo nekaj več, v letu 2005 pa 1,9 milijarde tolarjev. S tem je državni zbor tudi sklenil februarsko zasedanje in po dolgem času uspel sejo končati brez prenašanja velikega števila neobdelanih zadev na naslednje seje; poslankam in poslancem je tokrat namreč uspelo "spraviti pod streho" kar 24 zadev, tri točke (novela zakona o javnih financah, zakon o plovbi po celinskih vodah in redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo v letu 2001) pa bodo najbrž prišle na vrsto na prihodnji seji, ki se začne 19. marca.
Leto 2000 bo zaradi plazenja tal marsikomu ostalo v neprijetnem spominu, predvsem pa prebivalcem občin Bovec (plaz Stože), Ajdovščina (Slano blato), Solčava (Macesnikov plaz) in Šempeter-Vrtojba (plaz Podmark). Najhujše posledice teh plazov so bile sicer že odpravljene, vendar pa tamkajšnjemu prebivalstvu še naprej grozi morebitno nadaljnje plazenje. V minulem letu pa sta se sprožila dva plazova večjega obsega: plaz Šmihelj nad Ozeljanom v občini Nova Gorica in plaz Strug v občini Kobarid. Omenjeni zakon bo po zagotovilih vlade uporaben tudi za sistemsko reševanje vseh plazov večjega obsega.
Za odpravo posledic plazu Stože pod Mangartom naj bi država v obdobju od leta 2002 do 2005 skupaj namenila 5,4 milijarde tolarjev, od tega 435 milijonov v letošnjem letu; za odpravo posledic plazu Slano blato - ta se nahaja na pobočju Čavna nad osrednjim delom naselja Lokavec - je v zakonu predvidenih 929 milijonov tolarjev, od tega 236 milijonov v letošnjem proračunu; za odpravo posledic Macesnikovega plazu (pobočje med Olševo in Hudo pečjo) skupaj 2,1 milijarde tolarjev, od tega 309 milijonov v tem letu; za odpravo posledic plazu Podmark na območju občine Šempeter-Vrtojba skupaj 130 milijonov tolarjev, od tega 50 milijonov letos; za odpravo posledic plazu Strug v naselju Koseč (občina Kobarid) naj bi država v naslednjih štirih letih namenila 250 milijonov tolarjev, od tega 70 milijonov iz letošnjega proračuna; za odpravo posledic plazu Šmihelj nad Ozeljanom (občina Nova Gorica) pa skupaj 240 milijonov tolarjev, od tega letos 75 milijonov.
Spomniti velja, da so poslanke in poslanci sicer decembra 2000 sprejeli zakon o odpravi posledic omenjenega plazu Stože v občini Bovec in drugih plazov večjega obsega. Sredstva za nadomestno gradnjo objektov, porušenih zaradi plazu v Logu pod Mangartom, pa se zagotavljajo iz sredstev proračunske rezerve v skladu z določbami zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes je poslankam in poslancem sicer uvodoma pojasnil, da je zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 pravzaprav logično nadaljevanje omenjenega zakona iz leta 2000. Novi zakon na poseben način ureja financiranje za odpravo posledic petih plazov, pri čemer bodo sredstva v tem letu vezana na proračunsko rezervo, v prihodnjih letih pa bo financiranje urejeno z rednimi sredstvi.
V imenu poslanskih skupin je Jože Tanko (SDS) opozoril, da je sprejem zakona nujen, saj je treba čimprej zagotoviti finančne vire za nadaljevanje nujnih del na omenjenih območjih, pri tem pa je izrazil začudenje, da si je vlada pri pripravi nadomestnega zakona privoščila skoraj enoletno zamudo. Roki za izvedbo ukrepov iz interventnega zakona za odpravo posledic plazu Stože so namreč potekli že konec junija lani. Če bi vlada zakon vložila pravočasno, ga ne bi bilo treba sprejemati po hitrem postopku in bi bil lahko pripravljen še bolje, je prepričan Tanko. Po njegovih besedah opozicija ni imela možnosti predlagati rešitev, s katerimi bi bil lahko zakon še bolj učinkovit. Ena od rešitev, s katero se ne strinjajo, je npr. razlikovanje med lastniki poškodovanih objektov s stalnim in začasnim prebivališčem. Vsi si zaslužijo enako obravnavo in enako pomoč, saj plačujejo enake davke, je dejal Tanko in še dodal, da je predvideno štiriletno urejanje posledic predolgo obdobje, zlasti ko gre za plazove manjšega obsega. Bogomir Vnučec se je v imenu SMS zavzel, da bi to področje uredili s sistemskim zakonom, ne pa na tak "nezadovoljiv" način. Sredstva za sanacijo plazov bi morala vlada zagotoviti v proračunu, saj je imela za to dovolj časa in možnosti, je dejal Vnučec, nato pa napovedal podporo zakonu, saj "je nadaljevanje sanacije nujno potrebno". Podobno je menil tudi Alojz Sok (NSi), ki je napovedal, da zakonu sicer ne bodo nasprotovali, nedopusten pa se jim zdi način dela. "Gre za tipičen gasilski ukrep. Napačen je način, na katerega se takšni zakoni sprejemajo. Sinoči smo na seji matičnega odbora za infrastrukturo in okolje člani na klopi dobili še tople fotokopije vladnih amandmajev, s katerimi se spreminja skoraj polovica zakona. Takšen način dela je nemogoč, nedostojen, če že ne tudi nedemokratičen ter opozicijske poslance postavlja v obupen položaj," je bil ogorčen Sok. Opozoril je še, da bi bilo treba nujno čimprej sprejeti ustrezen sistemski zakon, ki bi vključeval tudi manjše plazove.
