Generacije, ki so vstopile na trg dela ali pa šele vstopajo, so lene. Preveč svobodomiselne. Ne upoštevajo pravil. Želijo vse takoj in zdaj. Se s temi trditvami strinjate? Ko smo začeli z našim projektom Vse o milenijcih, smo vas pozvali, da z nami delite svoje mnenje. Želeli smo videti, kakšen je vtis naših bralcev. In izkazalo se je, da zelo raznolik.
Večinoma so nam pisali mladi, torej pripadniki generacije, o kateri smo pisali, in večina se v opisih strokovnjakov ni našla. "Milenijcem pravijo, da smo nevodljivi, samosvoji in nikdar srečni – s tem se nikakor ne strinjam. Vodljivi smo toliko, koliko želimo sami doseči," je denimo zapisala 23-letna Maša. V tem, da njena generacija mnenje deli brez zadržkov, ne vidi nič slabega. "Razen za delodajalce, ki nikakor ne morejo sprejeti svobodnega življenja in se tudi sami prilagoditi," je dodala. Maša se trenutno ukvarja z bloganjem in pravi, da svoje delo obožuje. Nikakor ni mogla sprejeti tega, da bi morala pri klasični službi že v decembru načrtovati dopust za avgust. Zgrešeno se ji zdi tudi razmišljanje, da mati ne more svojega časa razporejati glede na otroke. Poudarila je, da s fantom živita na svojem in svoje stroške plačujeta sama. "Še zmeraj stojim za tem, da lahko dosežem čisto vse, če si to želim, kdo mi bo pa preprečil?" pravi Maša.
Oster do delodajalcev je bil tudi milenijec Tilen. Ta sicer pravi, da je večina pripadnikov njegove generacije mirnih in da se prilagajajo zahtevam starejših, a da jih preglasijo tisti svobodomiselni. "Verjetno se zgodi redko, da smejo ljudje, ki so znanje dali na prvo mesto, svoja stališča tudi glasno zastopati," pravi. Glede očitkov, da se milenijci ne osamosvojijo, pravi, da je kristalno jasno, da ta generacija praviloma ne dosega dohodka, ki bi omogočal normalno ali samostojno življenje. Poudaril je, da je imela starejša generacija boljše objektivne pogoje, ker je bil sistem tak, da so lažje prišli do neke lastne nepremičnine.
Ker je bil sam nezadovoljen s službami in plačo, ki je bila na voljo v Sloveniji, je svojo prihodnost našel v tujini. Dobil je možnost v državi, katere jezika ni poznal in v branži, za katero skoraj ni vedel, da obstaja. "Za babyboom generacijo je praviloma vsaka najmanjša nekvalificiranost nepremostljiva ovira," je prepričan. Dodaja, da se je sam moral naučiti novega jezika na profesionalnem nivoju in osvojiti nabor tehničnih znanj. Babyboom generaciji sporoča: "Kar nadaljujte s stigmami, mi prihajamo čez vse ovire in če bo treba, bomo spremenili svet, naša moč je v znanju in disciplini, disciplini, ki je oni še ne razumejo. Disciplini, ki ni vstati vsak dan ob šestih, ampak je maksimalno plemenititi znanje in učinkovitost."
V tujini je svojo priložnost našla tudi milenijka Polona. Pravi, da težav pri iskanju službe ni imela, ker bi visela cele dneve na telefonu ali računalniku, ali pa denimo, če bi bila težavna, ampak ker je mlada, brez raziskovalnih in delovnih izkušenj. A to je ni ustavilo. Zdaj, ko ima službo, pravi, da gre za trdo delo, ob tem pa piše še politični blog in sodeluje pri par projektih. "Poznam ogromno mladih, ki trdo delajo, se znajdejo in tudi uživajo. Kaj je narobe, če človek postavi sebe na prvo mesto, če obenem vrača družbi nekaj nazaj," sprašuje Polona. "Tudi mladi smo ljudje, ki si želimo spodobnega življenja in zanj tudi delamo, tako kot generacije pred nami, samo časi so drugi," dodaja.
Delodajalci stvari vidijo drugače
Plat delodajalcev je predstavila Vesna. Ta dela v turizmu in tako je delovni čas neenakomeren, kar se kaže kot težava pri mladih. Povprečna starost zaposlenih v kolektivu je 40 let, saj mlajši kandidati niso pripravljeni tako delati. "Imamo visoko stopnjo fluktacije, saj si že po eni ali največ dveh sezonah premislijo in gredo stran ali pa jim mi pogodbe ne podaljšamo, ker imamo z njimi težave," je pojasnila. Pri tem je pomembno poudariti, da imajo pri njih klasične oblike zaposlitve – za nedoločen ali določen čas, torej ne gre za prekarno obliko dela. Prav tako je dodala, da imajo delavci za dejavnost, ki jo opravljajo, solidne plače, za pridnost pa sledi tudi stimulacija.
In kakšne težave kot delodajalka opaža Vesna? Da so mladi brez delovnih navad, da so precej egocentrični in niso pripravljeni delati popoldne in ob vikendih, njihova stopnja pripadnosti pa je nizka ali pa je ni, na delo pa prihajajo zadnjo minuto. "Zasvojeni so s pametnimi telefonu, ki ves čas piskajo," pravi Vesna.
"Zaradi vsega tega je med milenijci res težko najti nekoga, ki se bo zavedal, da služba ni samo priti zadnji trenutek, oddelati in oditi domov, ampak je potrebno še kaj več … delati je treba z veseljem. Milenijci so generacija, ki ji je bilo vse servirano, nikoli niso živeli v pomanjkanju in zato mislijo, da se svet vrti okrog njih," je bila ostra Vesna. Sicer je poudarila, da obstajajo tudi izjeme, mladim pa je na srce položila, da izobrazba vendarle pomaga do boljše službe. "Nekdo z nedokončano srednjo šolo se pač ne more javiti na razpis za delovno mesto, kjer iščejo visoko izobražen kader," je dodala.
Problem v milenijcih ali so to pač klasične težave med mladimi in starimi?
Zelo razumevajoča do mlajše generacije pa je bila 48-letna Lili. "Milenijci so taki kot vsi mladi svoje generacije. Nič slabši in nič boljši. Mladi, ki jih njihovi predhodniki ne razumejo. Zakaj? Ker je, več ali manj, vsem predhodnim generacijam zelo pomembno dokazati, da imajo oni prav," je prepričana. Pravi, da se z izobraževanjem zaposlenih ukvarja več kot 20 let. "In toliko, kolikor mi je izziv predstavljala generacija X, mi predstavlja izziv tudi generacija Y," je izpostavila.
Prepričana je, da ni problem v sami generaciji, ampak v predhodnikih, ki želijo posameznika spremeniti. Da pripadnikov generacije Y ne znajo poslušati in ne razumejo, kako se tak človek uči. Kot problematično je izpostavila, da se večina posameznikov 'iz starih časov' ne želi učiti od novodobne generacije in da je posameznik generacije Y otrok staršev iz stare družbene ureditve, ki je sploh ne pozna in ne razume. "Problem je v tem, da je Y generacija zmes dveh miselnih procesov, socializma in kapitalizma," je dodala.
"Ni problem v Y generaciji. To so mladi, polni energije, kreativnosti in znanja. Ali je ta energija, znanje in kreativnosti drugačna kot je bila v vseh ostalih generacijah? Da. Ali je nekoristno? Ne. Svet gre naprej in spremembe so normalne," pravi.
In kaj je po njeno ključ za uspešno vodenje? "Znati usmerjati osebnost kot tako in ne ’tiščati’ v nek predpisan proces dela," pravi Lili. Zase denimo priznava, da je bila kot mlada zelo energična in kreativna, da je ni bilo lahko voditi in usmerjati. Imela je srečo, da jo je v delovnem okolju usmerjala oseba, ki je to znala. "Danes sem izkušena, zelo energična in še vedno kreativna gospa, ki sprejema mlade take kot so," je dodala.
Naj vas ne ustavi posploševanje!
Sama sem se, odkar smo začeli s projektom, naučila, da gre res za bolj kompleksno temo, kot sem si sploh lahko predstavljala. Težko je oceniti, do katere mere s(m)o mladi sami krivi, da je situacija taka, kot je in kolikšen je bil dejansko vpliv okolja. Tudi ko sem brala odzive naših bralcev, sem lahko do določene mere razumela stališče prav vsakega – da, verjetno se vsaka mlajša generacija kreše s starejšo, da, veliko je nerazumevanja, da, časi so bistveno drugačni in ne tako idealni za osamosvojitev, da, vrednote so se spremenile ...
A ob branju člankov, ki so jih v okviru projekta Vse o milenijcih pripravili naši novinarji, sem spoznala, da je mogoče res največja past v posploševanju. Ne moremo vseh metati kar v isti koš, kot tudi ne moremo za vse kriviti okolice. Vsaka generacija ima pred sabo določene izzive, razumljivo je, da se milenijci in generacija, ki prihaja za njimi, s tem soočajo na drugačen način, kot se je starejša generacija.
S projektom nadaljujemo tudi v naslednjih mesecih, saj imamo načrtovanih še kar nekaj zanimivih tem. Sicer pa je bralka Lili z mano delila tudi nasvet, ki ga delim naprej: "Naj vas nikoli v življenju in v kariernem vzponu ne ustavi posploševanje!"
